Slaba polovica, točneje 42 %, Slovencev ne bere knjig, če te niso povezane s šolo ali službo, več kot tri knjige na leto prebere le tretjina Slovencev, le 26 % četrtošolcev pa ima starše, ki radi berejo, kažejo raziskave. Hkrati z upadom bralne kulture se slabšajo tudi rezultati bralne pismenosti slovenske mladine. V Sloveniji sicer poznamo kar nekaj projektov, ki to problematiko naslavljajo, zdaj pa se je rodila tudi nacionalna pobuda Branje na recept, ki je v želji za večje veselje do branja knjig povezala različne stroke in področja: pediatrijo, vzgojo, izobraževanje in založništvo. 20 tisoč triletnikov bo na sistematičnem zdravstvenem pregledu prejelo otroško revijo Cicido, njihovi starši zgibanko o pomenu skupnega branja, v okviru pobude pa se bodo zvrstili tudi dogodki za starše in šolnike.