Sredi avgusta je število satelitov Starlink v orbiti preseglo številko 11 000. Vseh aktivnih satelitov, vseh vrst in oblik, je trenutno nekje med 16 400 do 18 500, nedelujočih je še dodatnih 3 do 4 tisoč. Starlinkovemu zgledu želijo slediti številni in po ocenah Evropske vesoljske agencije bi se utegnilo število satelitov do konca desetletja povzpeti na 100 000.A lastnik podjetja SpaceX in najbogatejši Zemljan Elon Musk že ima nove, še ambicioznejše načrte: utiriti želi še milijon satelitov oziroma podatkovnih centrov za umetno inteligenco v vesolju.
Idej za ambiciozne poslovne ideje v orbiti je tudi sicer vse več. Med tistimi, ki bi lahko intenzivneje svetile na nebu, je zamisel podjetja Reflect Orbital za konstelacijo 50 000 vesoljskih zrcal, ki bi lahko ponoči osvetljevala Zemljo. Menda zato, pravijo na svoji spletni strani, da bi s tem omogočili nočno obratovanje sončnih elektrarn na Zemlji ali pač razsvetljavo na poljubni točki na Zemlji.
Kaj ti načrti pomenijo za astronomijo, svetlobno onesnaženje in naš pogled na nočno nebo? Gost ApolloLajke je tokrat Andrej Mohar, amaterski astronom, član društva Temno nebo Slovenije in strokovnjak za merjenje svetlobnega onesnaženja. Njegova Sky Quality Camera meri med drugim svetlost neba za Evropski južni observatorij, pod katerega okrilje sodi več teleskopov v Čilu.

www.lightpollutionmap.info

Poglavja:
00:03:20 Spremembe, ki jih vidimo na nočnem nebu
00:10:50 Vloga amaterske astronomije in observatorij Črni vrh
00:15:04 Vpliv satelitov na astronomske posnetke
00:20:24 Pregled števila in načrtov za satelitske konstelacije
00:27:11 Vesoljska zrcala in podjetje Reflect Orbital
00:37:50 Osvetljevanje sončnih elektrarn ponoči?
00:41:27 Podatkovni centri v vesolju
00:49:10 Kesslerjev sindrom in vesoljske smeti
01:00:24 Nova kemija v atmosferi
01:07:52 Vpliv svetlobnega onesnaženja na velike astronomske projekte
01:22:40 80 % osvetlitve na tleh je odveč