Pripovedovanje zgodb je praksa, stara kot človeštvo, in razkriva, da so zgodbe bistveni del nas samih. Zgodbe pripovedujemo, da bi svet osmislili, delili izkušnje in, navsezadnje, razumeli, kdo smo. Tako je kustosinja Yasmin Martin Vodopivec zapisala ob razstavi Nit brez konca Ane Čavić, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Umetnica v svoji praksi namreč prepleta pripovedništvo, performans, poezijo in vizualno umetnost. Kako v razstavnem prostoru ujeti nekaj tako izmuzljivega, kot so pripoved, glas ali dogodek, ki se zgodi v času?