Ob koncu oktobra 1918 je razpad Avstro-Ogrske odprl povsem novo poglavje tudi v zgodovini slovenskega prostora. 29. oktobra 1918 je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je povezala južnoslovanska ozemlja nekdanje habsburške monarhije. Njeno ustanovitev so istega dne slovesno pozdravili tudi na veliki narodni manifestaciji v Ljubljani. Država SHS je obstajala le do 1. decembra 1918, ko se je združila s Kraljevino Srbijo v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nastanek nove države ob koncu oktobra 1918 pa še zdaleč ni pomenil, da so bile določene tudi njene meje. Prav nasprotno: to je bil čas velikih političnih in družbenih pretresov, razpada imperijev, nastajanja novih držav in bojev za njihova ozemlja. V teh negotovih razmerah so pomembno vlogo odigrali tudi prenekateri Slovenci, med drugim v bojih za severno mejo. Prav tem dogodkom in njihovim akterjem je posvečena znanstvena monografija Pozabljene bitke: Slovenski častniki v koroških bojih 1918–1919. Izdala sta jo Vojaški muzej Slovenske vojske in Društvo general Rudolf Maister Kranj. Monografija dogajanje na severni meji umešča v širši politični in vojaški okvir ter podrobneje predstavlja več njegovih akterjev, med njimi Alfreda Lavriča, Lojzeta Udeta in Karla Šefmana, pa tudi nekatere druge, danes manj znane udeležence teh dogodkov. V pogovoru razmišljamo o dogodkih v letih 1918 in 1919, bojih za severno mejo ter njihovih pogosto spregledanih akterjih. Sodelujejo trije zgodovinarji in soavtorji monografije: dr. Miha Šimac, ki je tudi njen urednik, dr. Blaž Torkar in mag. Matjaž Ravbar.

Na fotografiji, ki je vzeta iz monografije Pozabljene bitke: Slovenski častniki v koroških bojih 1918–1919, je major Alfred Lavrič s skupino svojih vojakov na Koroškem; vir: hrani Marko Ličina.