Ne radiu, zdaj konec napovedujejo medijem. Politiki nas vse pogosteje prepričujejo, da mediji niso več relevantni, so pa menda podkasterji, vplivneži in družbena omrežja, ki jim občinstva najmanj zaupajo, a jih vse bolj spremljajo. Mediji v ukrajinski soseščini se ukvarjajo s strahom pred agresivnim sosedom z vzhoda, a vseeno doživljajo domače politične pritiske. V Švici je referendum za znižanje RTV-prispevka že dvakrat padel, v Sloveniji je napovedan referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Evropska zakonodaja se ukvarja z dilemami o dostopanju do medijskih vsebin, evropska radijska industrija s položajem radia v avtomobilih. Medtem radio dnevno doseže več kot 80 odstotkov Evropejcev, javni radio pa zacveti vsakič, ko v družbi nastopi najhujša kriza. Je v teh okoliščinah radio v odpisu ali je morda pomembnejši kot kdaj koli? Svoje razmisleke delijo Giedrius Masalskis, vodja radia pri litovski javni radioteleviziji (LRT) in član Radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze (EBU); Sophie Balbo, vodja odnosov z mediji pri švicarski javni radioteleviziji (SRG SSR); Peter Niegel, strateški svetovalec za avdioprodukcijo pri danskem javnem radiu (DR) ter direktor radijske konference Radiodays; Wouter Quartier, vodja radia pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU).