Glasba v človeških možganih aktivira vrsto različnih predelov, v prvi vrsti seveda slušne predele možganov, poleg tega pa lahko aktivira tudi možganske predele, odgovorne za delovni spomin, ko ugotovimo, da smo določen vzorec glasbe že slišali; ali pa predele, v večji meri odgovorne za epizodični spomin, ko nas glasba spomni na točno določeno obdobje v našem življenju. Pomembno je torej razumevanje, da ima glasba sposobnost aktivirati celo vrsto možganskih področij – kako pa lahko to posebno sposobnost izkoristimo? O vlogi glasbe v rehabilitaciji se je s klinično nevropsihologinjo prof. Rebecco Schaefer in klinično psihologinjo Johanno Perschl pogovarjala Manca Kok, študentka psihologije na univerzi v Amsterdamu. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio Projekt B-AIR Glasba v človeških možganih aktivira vrsto različnih predelov, v prvi vrsti seveda slušne predele možganov, poleg tega pa lahko aktivira tudi možganske predele, odgovorne za delovni spomin, ko ugotovimo, da smo določen vzorec glasbe že slišali; ali pa predele, v večji meri odgovorne za epizodični spomin, ko nas glasba spomni na točno določeno obdobje v našem življenju. Pomembno je torej razumevanje, da ima glasba sposobnost aktivirati celo vrsto možganskih področij – kako pa lahko to posebno sposobnost izkoristimo? O vlogi glasbe v rehabilitaciji se je s klinično nevropsihologinjo prof. Rebecco Schaefer in klinično psihologinjo Johanno Perschl pogovarjala Manca Kok, študentka psihologije na univerzi v Amsterdamu.