Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Jer 31,31-34 Psalm: Ps 51,12-13.14-15.18-19 Evangelij: Mt 16,13-23 Vrstica iz evangelija: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih.« (Mt 16,19) Berilo (Jer 31,31-34) Pridejo dnevi, govori Gospod, ko sklenem z Izraelovo in Judovo hišo novo zavezo. Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti, takrat, ko sem jih za roko prijel, da jih izpeljem iz egiptovske dežele. To zavezo z menoj so prelomili, dasi sem bil njihov Gospod, govori Gospod: Ampak to je zaveza, ki jo sklenem po tistih dneh z Izraelovo hišo, govori Gospod: Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njihovo srce; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bodo se več med seboj opominjali in drug drugega učili: »Spoznajte Gospoda!« Vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega, govori Gospod. Zakaj njihovo krivdo odpuščam in njihovih grehov se več ne spominjam. Psalm (Ps 51,12-13.14-15.18-19) Odpev: Čisto srce, o Bog, mi ustvari. Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi! Ne zavrzi me izpred svojega obličja in svojega svetega duha mi ne odvzemi! Čisto srce, o Bog, mi ustvari. Vrni mi veselje nad tvojim zveličanjem in duha velikodušnosti v meni obnovi. Učil bom hudobne tvojih potov in grešniki se k tebi spreobrnejo. Čisto srce, o Bog, mi ustvari. Nad klavno daritvijo nimaš veselja, če bi ti dal žgalne daritve, bi jih ne maral. Moja daritev, o Bog, je skesan duh, skesanega in ponižnega srca ne zametuješ. Čisto srce, o Bog, mi ustvari. Evangelij (Mt 16,13-23) Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi: da je Elija, zopet drugi: da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim reče: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne pravijo, da je on Kristus. Od tedaj je začel Jezus razodevati svojim učencem, da mora iti v Jeruzalem in veliko trpeti od starešin in velikih duhovnikov in pismoukov, da mora biti umorjen in tretji dan vstati od mrtvih. Peter ga je pa vzel v stran in mu začel braniti: »Nikakor, Gospod, to se ti ne sme zgoditi!« Ali obrnil se je in rekel Petru: »Pojdi od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak na to, kar je človeškega.«