Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Sir 27,30-28,7

Psalm: Ps 103,1-2.3-4.9-10.11-12

2. berilo: Rim 14,7-9

Evangelij: Mt 18,21-35

Vrstica iz evangelija: »Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.« (Mt 18,27)

1. berilo (Sir 27,30-28,7)

Srd in jeza sta ostudna, grešen človek se jima bo vdajal. Kdor se maščuje, bo izkusil maščevanje Gospoda, ki si bo skrbnó zapomnil njegove grehe. Odpústi krivico svojemu bližnjemu, tako bodo tudi tebi na tvojo prošnjo odpuščeni tvoji grehi. Kako bo človek, ki kuha jezo zoper drugega človeka, pri Gospodu iskal ozdravljênja? Kako bo človek, ki do sebi enakega nima usmiljenja, za svoje grehe prosil odpuščanja? Če človek, ki je le bitje iz mesa, neprestano kuha jezo, kdo bo dosegel odpuščanje njegovih grehov? Pomisli na poslednje reči in nehaj sovražiti, na trohnobo in smrt pomisli in se drži zapovedi. Pomisli na zapovedi in se ne sŕdi na bližnjega, na zavezo Najvišjega pomisli in odpusti pogrešek.

Psalm (Ps 103,1-2.3-4.9-10.11-12)

Odpev: Gospod je milostljiv in usmiljen.

Slávi, moja duša, Gospoda,

njegovo sveto ime naj slaví vse moje bitje.

Slávi, moja duša, Gospoda,

ne pozabi nobenega njegovega dejanja.

Gospod je milostljiv in usmiljen.

On odpušča vso tvojo krivdo,

ozdravlja vse tvoje bolezni.

On iz jame rešuje tvoje življenje,

krona te z dobroto in usmiljenjem.

Gospod je milostljiv in usmiljen.

Ne pravda se venomer,

ne očita na veke.

Z nami ne ravna po naših grehih,

ne vrača nam po naši krivdi.

Gospod je milostljiv in usmiljen.

Kakor se nebo boči nad zemljo,

tako njegova dobrota objema vse, ki se ga bojijo.

Kakor je vzhod oddaljen od zahóda,

odriva od nas naše pregrehe.

Gospod je milostljiv in usmiljen.

2. berilo (Rim 14,7-9)

Bratje in sestre, nobeden od nas ne živi zase in nobeden ne umira zase. Če namreč živimo, živimo za Gospoda; in če umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi. Kajti Kristus je umrl in ožível prav zato, da bi gospodoval mrtvim in živim.

Evangelij (Mt 18,21-35)

Tisti čas je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kólikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.

Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prôsil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar se je tega služabnika usmilil, opróstil ga je in mu dolg odpústil.

Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Óni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povŕnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo.

Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpústil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjézil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povŕnil vsega dolga.

Tako bo tudi moj nebeški Oče stóril z vami, če vsak iz srca ne odpustí svojemu bratu.«