Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Kor 11,17-26 Psalm: Ps 40,7-10.17 Evangelij: Lk 7,1-10 Vrstica iz evangelija: »Gospod, ne trudi se! Nisem namreč vreden, da prideš pod mojo streho.« (Lk 7,6b) Berilo (1 Kor 11,17-26) Bratje, ko vam to naročam, vas ne hvalim: ne shajate se v svoje boljšanje, ampak slabšanje. In sicer prvič, kadar se v zbor shajate, slišim, da so med vami razpori, in deloma verjamem. Zakaj tudi ločine morajo biti med vami, da bodo tisti, ki so preskušeni, med vami znani. Kadar se torej shajate, se to ne pravi jesti Gospodovo večerjo. Vsak namreč použije svojo večerjo poprej, in eden gladuje, drug pa se opija. Mar nimate domov, da bi jedli in pili? Ali mar hočete zaničevati Božjo cerkev in sramotiti one, ki nimajo? Kaj bi vam rekel? Ali vas bom hvalil? V tem vas ne hvalim. Jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil ter ga razlomil in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin.« Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkrat boste pili, v moj spomin.« Zakaj kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride. Psalm (Ps 40,7-10.17) Odpev: Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride. Klavnih in jedilnih daritev nisi hotel, ali ušesa si mi odprl. Žgalnih žrtev in daritev za greh nisi terjal; tedaj sem rekel: »Glej, prihajam!« Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride. Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam; v zvitku knjige je o meni pisano: Spolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli in tvoja postava je v mojem srcu.« Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride. Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru; glej, svojih ustnic nisem zapiral; Gospod, ti veš. V tebi naj se radujejo vsi, ki te iščejo, in tisti, ki želijo tvoje pomoči. Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride. Evangelij (Lk 7,1-10) Ko je Jezus končal vse svoje besede pred poslušajočim ljudstvom, je šel v Kafarnaum. Pri nekem stotniku pa je bil na smrt bolan služabnik, ki mu je bil zelo drag. Ko je (stotnik) slišal o Jezusu, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in njegovega služabnika ozdravil. Ti so prišli k Jezusu in ga lepo prosili, govoreč: »Vreden je, da mu to storiš; ljubi namreč naš narod in shodnico nam je on sezidal.« Jezus je šel z njimi. Ko pa že ni bil več daleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje in mu sporočil: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da greš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz, ki sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj, pravim, temu: ›Pojdi,‹ in gre; in drugemu: ›Pridi,‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to,‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, ga je občudoval; in obrnil se je ter množici, ki ga je spremljala, rekel: »Povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere.« In ko so se vrnili poslanci domov, so služabnika našli zdravega.