Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Gal 1,6-12 Psalm: Ps 111,1-2.7-8.9.10 Evangelij: Lk 10,25-37 Vrstica iz evangelija: »In Jezus mu je rekel: 'Pojdi in ti delaj prav tako!'« (Lk 10,37b) Berilo (Gal 1,6-12) Bratje, čudim se, da se od Boga, ki vas je poklical po Kristusovi milosti, tako hitro obračate k drugemu evangeliju; sicer to ni drug, razen, da so nekateri, ki vas motijo in hočejo preobrniti Kristusov evangelij. Toda tudi, če bi vam mi ali če bi angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo ga vam mi oznanili, bodi zavržen. Kakor smo poprej rekli, tudi zdaj znova pravim: Če vam kdo oznanja drugačen evangelij, kakor ste ga prejeli, bodi zavržen. Ali torej skušam zdaj pridobiti ljudi ali Boga? Ali si prizadevam ugajati ljudem? Ko bi še hotel ugajati ljudem, bi ne bil Kristusov služabnik. Opozarjam vas, bratje, da evangelij, ki sem ga jaz oznanil, ni človeški. Jaz ga tudi nisem prejel in se ga nisem naučil od človeka, marveč po razodetju Jezusa Kristusa. Psalm (Ps 111,1-2.7-8.9.10) Odpev: Bog se vedno spominja svoje zaveze. Slavil bom Gospoda z vsem srcem v zboru pravičnih in na shodu. Velika so Gospodova dela, občudovanja vredna za vse, ki jih ljubijo. Bog se vedno spominja svoje zaveze. Dela njegovih rok so zvesta in pravična, vse njegove zapovedi so trdne, postavljene za vek in vekomaj, izpolnjene zvesto in pravično. Bog se vedno spominja svoje zaveze. Poslal je rešitev svojemu ljudstvu, potrdil je svojo zavezo za vekomaj; sveto in častitljivo je njegovo ime, njegova hvala ostane na veke. Bog se vedno spominja svoje zaveze. Evangelij (Lk 10,25-37) Tisti čas je vstal neki učitelj postave, ki je takole skušal Jezusa: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo, in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to izvršuj in boš živel.« Ta se je pa hotel opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran ter so odšli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik, in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel mimo. Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. Pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ›Poskrbi zanj in, kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‹ Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«