Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Jak 4,1-10 Psalm: Ps 55,7-11.23 Evangelij: Mr 9,30-37 Vrstica iz evangelija: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« (Mr 9,35) Berilo (Jak 4,1-10) Bratje moji, od kod boji in od kod prepiri med vami? Ali ne od tod: iz vašega poželenja, ki se vojskuje v vaših udih? Poželite, pa nimate. Ubijate in zavidate, pa ne morete dobiti. Borite se in se vojskujete, pa nimate, ker ne prosite. Prosite in ne prejemate, ker prosite s slabim namenom: da bi svoje poželenje utešili. Prešuštniki, ne veste, da je prijateljstvo s svetom sovraštvo do Boga? Kdor koli torej hoče biti prijatelj svetu, postane sovražen Bogu. Ali mislite, da zaman pravi pismo: »Do ljubosumnosti hrepeni po duhu, ki ga je naselil v nas?« Daje pa tem večjo milost. Zato pravi: »Bog se prevzetnim ustavlja, ponižnim pa daje milost.« Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo pobegnil od vas. Približajte se Bogu in se vam bo približal. Umijte si roke, grešniki, in očistite srca, vi z dvojno dušo! Občutite svojo bedo, žalujte in jokajte; vaš smeh naj se spremeni v žalovanje in veselje v potrtost. Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bo. Psalm (Ps 55,7-11.23) Odpev: Na Gospoda prelôži svoje skrbi. O da bi imel peruti kakor golob, odletel bi in počival! Glej, daleč bi pobegnil, ostal bi v puščavi. Na Gospoda prelôži svoje skrbi. Hitro bi poiskal zavetje pred viharjem in nevihto. Gospod, razkropi jih, razdeli jim jezike! Na Gospoda prelôži svoje skrbi. Vidim silo in prepir v mestu, podnevi in ponoči hodijo okrog, po vsem njegovem obzidju, sredi njega pa hudobija in nasilje. Na Gospoda prelôži svoje skrbi. »Na Gospoda prelóži svojo skrb, on te bo podpiral: nikdar ne bo dopustil, da bi pravični omahnil!« Na Gospoda prelôži svoje skrbi. Evangelij (Mr 9,30-37) Tisti čas so šli z gore Jezus in njegovi učenci in šli skozi Galilejo, pa ni hotel, da bi kdo to zvedel. Učil je namreč svoje učence in jim pripovedoval: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili in tretji dan po smrti bo vstal.« Te besede niso umeli, pa so se ga bali vprašati. Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se po poti menili?« Ti so pa molčali. Po poti so se namreč pogovarjali med seboj, kdo je največji. In sedel je, poklical dvanajstere in jim govoril: »Če kdo hoče biti prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje, ga objel ter jim rekel: »Kdorkoli sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, marveč tistega, ki me je poslal.«