Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Dan 7,9-10.13-14 Psalm: Ps 97,1-2.5-6.9 2. berilo: 2 Pt 1,16-19 Evangelij: Mr 9,2-10 Vrstica iz evangelija: »Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu« (Mr 9,3) 1. berilo (Dan 7,9-10.13-14) Tedaj so bili postavljeni prestoli in Staroletni se je usedel. Njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje njegove glave kakor čista volna; njegov prestol so bili ognjeni plameni in njegova kolesa goreč ogenj. Ognjena reka je tekla in se izlivala iz njega. Tisočkrat tisoči so mu stregli, desettisočkrat desettisoči so stali pred njim. Sodni dvor je sédel in knjige so se odprle. Gledal sem v nočnih videnjih. Glej, na oblakih neba je prišel Sin človekov; dospel je do Staroletnega in privedli so ga predenj. Dana mu je bila oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu služili. Njegova oblast je večna, neminljiva oblast in njegovo kraljestvo neuničljivo. Psalm (Ps 97,1-2.5-6.9) Odpev: Gospod je kralj veličastva. Gospod je kralj: zemlja naj se raduje, veselijo naj se mnogi otoki. Oblak in tema ga obdajata, pravica je temelj njegovega prestola. Gospod je kralj veličastva. Gore se topijo pred Gospodom kakor vosek, pred gospodarjem vesoljne zemlje. Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo. Gospod je kralj veličastva. Ti, Gospod, si vzvišen nad vso zemljo, vzvišen nad vse malike. Veselite se, pravični, v Gospodu, slavite njegovo sveto ime! Gospod je kralj veličastva. 2. berilo (2 Pt 1,16-19) Preljubi, nismo se oprijeli izmišljenih bajk, ko smo vam oznanili moč in prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, ampak smo na lastne oči videli njegovo veličino. Ko je namreč prejel od Boga Očeta čast in slavo, mu je ob veličastnem sijaju prišel glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje;« in ta glas, ki je prišel iz nebes, smo slišali mi, ko smo bili z njim na sveti gori. Tako je za nas preroška beseda še trdnejša in prav ravnate, če pazite nanjo kakor na svetilko, ki sveti na temnem kraju, dokler ne zasveti dan in ne vzide danica v vaših srcih. Evangelij (Mr 9,2-10) Tisti čas je vzel Jezus Petra, Jakoba in Janeza in jih peljal posebej na visoko goro; tam se je pred njimi spremenil: njegova oblačila so se zasvetila silno bela, tako ne zna beliti noben belivec na zemlji. Prikazala sta se jim Elija in Mojzes in sta govorila z Jezusom. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker so bili zelo zbegani. Naredil se je oblak, ki jih je obdal, in prišel je glas iz oblaka: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Takoj so se ozrli, pa niso pri sebi videli nikogar razen Jezusa samega. Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal, naj nikomur ne pravijo, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To naročilo so zase ohranili ter so se vpraševali med seboj, kaj bi to bilo: vstati od mrtvih.