Meteorologi opozarjajo na močne nevihte, silovite nalive in lokalno točo. Toda kljub vsem naprednim fizikalnim modelom, ki jih dnevno poganjajo najzmogljivejši računalniki, še vedno ne vemo natančno, kje bo udarilo najhuje. Bo nevihta zajela Štajersko? Bo toča padla na Obalo? Ali pa nas bo morda presenetila v osrčju Ljubljane? Fizikalni modeli, ki temeljijo na enačbah, ki opisujejo gibanje atmosfere, so že desetletja temelj sodobnega vremenskega napovedovanja. A so tudi izjemno zahtevni, tako računalniško, časovno, kot tudi finančno. Za nameček pa so pogosto nestanovitni. Danes pokažejo eno, jutri drugo. Z umetno inteligenco se vse to spreminja. V tokratni Frekvenci X bomo preverili, kako strojno učenje in globoki nevronski modeli že dopolnjujejo in v nekaterih primerih celo prehitevajo klasične modele.Gostje:

dr. Florence Rabier, direktorica Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi

dr. Matjaž Ličer, Agencija za okolje

dr. Benedikt Strajnar, Agencija za okolje

dr. Matjaž Puh, Agencija za okolje, podoktorski raziskovalec v projektu SMASH, ki ga koordinira Univerza v Novi Gorici

Valjeni k poslušanju skupka prispevkov s tematskega dne Vala 202 v Cankarjevem domu, ki je gostil letno srečanje Evropske meteorološke zveze.

Poglavja:
00:00:05 Še vedno ne vemo natančno, kje bo udarilo najhuje
00:02:16 Strajnar: Umetna inteligenca v napovedovanju vremena veliko obeta
00:04:41 Kaj je do zdaj poganjalo vremenske napovedi?
00:06:20 Zdaj pa na prizorišče stopi umetna inteligenca
00:07:57 Umetna inteligenca in oceanografija
00:11:05 Intervju z direktorico najvidnejše evropske ustanove v napovedovanju vremena Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi Florence Rabier
00:17:40 Puh: Idealno bi bilo, če bi lahko v realnem času napovedovali vremenske pojave, ki imajo velik vpliv na družbo
00:19:54 Kako bolj konkretne, boljše bodo napovedi za naše poslušalce?