Tokratna epizoda je nekoliko posebna. Pravzaprav je nekoliko poseben čas, v katerem je nastala.Čez nekaj dni se bom petdesetič zapeljal okoli sonca in v naši kulturi ta starost pogosto pomeni nekakšno prelomnico. Organiziranje velikih zabav in srečanj ni nekaj, kar bi mi ob tej priložnosti prišlo na misel, ves čas pa sem čutil, da bi bilo ta dogodek vendarle smiselno na nek način zaznamovati.Ko sem pred nekaj dnevi prišel v šolo na roditeljski sestanek devetih razredov, je 50. rojstni dan ravno na tisti dan praznoval Ambrož Demšar, učitelj matematike, skavt, mož in oče, ki ga, sicer le na daleč, poznam že iz mladosti, ga pa zaradi njegove osebnosti zelo spoštujem. Voščil sem mu in dejal, da nisem vedel, da sva bila rojena tako blizu skupaj. Le 18 dni narazen!In čez nekaj dni se je rodila ideja. Povabil sem ga na obračun dveh 50-letnikov. Matematika je seveda naredila svoje - pogovarjala sva se le nekaj ur po tem, ko sva bila skupaj stara 100 let. On 50 plus 9 dni, jaz pa 50 minus devet dni.Po pogovoru je moje spoštovanje do Ambroža le še naraslo. Boste videli, zakaj – saj sva prvi del namenila njegovim gorečim grmom in poslanstvu. Poleg tega pa mi je pogovor z Ambrožem pomagal tudi nekoliko bolje ozavestiti to številsko prelomnico in razplamteti hvaležnost za vse, česar sem bil v življenju deležen.