Problem svetlobnega onesnaženja nikakor ni nov. Pravzaprav se je v preteklosti vložilo že veliko energije za njegovo reševanje in omejevanje. Mnogo manj svetlobe gre zdaj neposredno v nebo, obcestne svetilke so danes dosledno obrnjene navzdol. Tudi nočna osvetlitev kulturnih spomenikov, cerkva je ustreznejša. Vendar se morda paradoksalno problem pretiranega osvetljevanja ni prav nič zmanjšal. V marsikaterem pogledu je celo še bolj pereč, kot je bil v preteklosti. Zgodila se nam je namreč mala led revolucija. Led svetilke so izredno varčne in prikladno majhne, kar deloma nedvomno pojasnjuje njihov izredno uspešen prodor v najrazličnejše aplikacije. Toda po drugi strani je lahko njihov svetlobni spekter za živa bitja precej problematičen. Obenem se v v zadnjih letih javna razsvetljava vse hitreje širi tudi ven iz naselij. In marsikateri travnik ali gozdni obronek, ki je nekdaj ponoči počival v temi, je danes razsvetljen. Kot bi nas varčnost led tehnologije povsem zapeljala in se nam zdi, da jo lahko brez škode uporabljamo na vsakem koraku. Če upoštevamo hitro upadanje števila žuželk, ptic in na sploh naglo zmanjševanje biotske pestrosti, ki smo mu danes priča, je močna nočna svetloba dodatni dejavnik, ki spodjeda naravno odpornost ekosistemov. A konec koncev umetna svetloba škoduje tudi nam, ki vendarle imamo – za razliko od živali – nekaj možnosti izbire, pa se vendarle težko umaknemo soju najrazličnejših zaslonov. Nekatere problematične vidike svetlobnega onesnaženja so v tokratni Intelekti osvetlili prof. dr. Damjana Rozman z ljubljanske medicinske fakultete, biologa dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja in dr. Klemen Koselj z Inštituta Max-Planck za Ornitologijo, dr. Marko Debeljak z Inštituta Jožef Stefan in Aleš Šubic.