Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.Občina in ministrstvo nista imela primernih prostorov, zato so se zavestno odločili za samostojni nakup nekdanjega objekta kemijske industrije in s tem pridobili skladišče za opremo“Občina in ministrstvo nista imela primernih prostorov v Kamniku, zato smo se zavestno odločili za samostojni nakup nekdanjega objekta kemijske industrije in s tem pridobili skladišče za opremo.” – Srečo Podbevšek, predsednik kamniških gorskih reševalcev Kamniški gorski reševalci, ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Zdaj so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS-donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila približno 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorskoreševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja. “Glede na probleme in smernice povečevanja reševalnih intervencij ter potrebe po našem posredovanju GRZ nima dovolj denarja.” – Janez Rozman, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije