Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke. Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja. Čeprav je ves svet osredotočen le na virus, se nikakor nista ustavila obstoj in razvoj drugih bolezni in zdravstvenih težav. Zato številke obravnav in posegov v primerjavi s številom obravnavanih v enakem obdobju lani ponekod zelo skrb vzbujajoče. Onkološke bolnike in tiste, ki šele čakajo na preiskave za morebitno potrditev bolezni, vsi ti zastoji zelo skrbijo bolnike. Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja. "Poznam primer, ko je mlada ženska zatipala bulico v dojki, ker pa je bila njena zdravnica na dopustu, ni mogla priti na nadaljnjo obravnavo, ker ji nadomestni zdravnik ni želel napisati takšne napotnice. Čakala je en mesec, da se je njena zdravnica vrnila. Lahko si predstavljamo, kako se je počutila. Po mesecu in pol je le dobila napotnico in njen primer se je dobro končal, izkazalo se je, da bulica ni bila maligna." – predsednica ONKO NET in izvršna direktorica Združenja bolnikov s krvnimi raki in limfomi Kristina Modic Prav diagnostika, ne samo bolnikov z morebitnimi rakavimi boleznimi, je največja težava novih primerov. Tisti, ki so diagnozo imeli že pred epidemijo, so namreč tudi med njo dobili vse zdravljenje. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so vsa zdravljenja tudi med najstrožjimi ukrepi potekala brez zastojev, pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, prof. dr. Irena Oblak. Tudi na gastrološkem oddelku je zdravljenje že diagnosticiranih bolnikov potekalo brez večjih zastojev, bistveno manj, približno 4500, pa je bilo diagnostičnih pregledov. Kot pravi predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, so večino med poletjem že nadoknadili, je pa zdaj priliv bolnikov s primarne ravni res velik in zelo ustavlja sistem. Dostopnost na pregled in osebni obisk ambulant je na primarni ravni zelo otežen, so pa prakse zelo različne in odvisne tudi od organiziranosti samega zdravnika, njegove ekipe in zdravstvenega doma, če dela v njem, a dostopnost do osebnega zdravnika je povsod slabša. Toda tudi zdravniki na primarni ravni opozarjajo, da bolniki niso vešči uporabe drugih komunikacijskih poti, da dementni bolniki še vedno nenapovedano prihajajo na preglede in da tudi sami ne dobivajo informacij o odločitvah zavarovalnice o bolniških odsotnostih, čakalne dobe za nekatere preglede podirajo načrtovane vrstne rede napotitev, tako da vse odločitve še zdaleč niso v njihovih rokah, niza težave predsednica Upravnega odbora Združenja zdravnikov družinske medicine SZD prof. dr. Danica Rotar - Pavlič. Čeprav sam zdravi bolnike, za katere najbolj običajni virusi pomenijo smrtno grožnjo in zaradi katerih dejansko umirajo, je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. Samo Zver prepričan, da je koronavirusna bolezen, kot se je izrazil, bolezen za zraven, s katero je pač treba živeti in ob kateri je treba zdraviti tudi druge bolezni brez ustavitev, prav tako kot ne bi smel biti ustavljen pedagoški proces v bolnišnicah, sploh pa ne uvajanje novih zdravljenj. "Tudi to je pomemben del medicine in račun za ta zastoj, ki bo prišel, bomo 'debelo' plačali."