Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne? Zadnji aprilski petek, zgodaj popoldne. Po rekordno dolgi novinarski konferenci, na kateri je minister Zdravko Počivalšek reševal sebe in vlado iz afere “maske”, smo se srečali v parku za Cankarjevim domom. Na varni razdalji dveh mikrofonov. Na eni strani ogromen spomenik Borisu Kidriču, na drugi strani predsedniška palača, skozi vrata katere je sogovorniku navdušeno pomahal Borut Pahor. Še prej je mimovozeči kolesar spustil protivladno geslo. Jelko Kacin je veteran slovenske politike, prekaljen v različnih vlogah in funkcijah. Vajen številnih konfliktov in zavezništev. Z dolgo kilometrino evropskih idealnosti in domačih realnosti. V diplomaciji se ne vidi več. Po skoraj 30 letih je kot vladni govorec za covid 19 spet združil moči z Janezom Janšo, s katerim po pol ure govorita na štiri oči in si vse povesta. Pravi, da je v letih, ko ga ne zanimajo več delitve na leve in desne: “Lahko komuniciram z vsemi, najlažje pa s tistimi, ki imajo jasen politični profil. Vsaj vem, s kom imam opraviti.” “Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Nenadoma se pokaže, da morda to sploh ni bila juha, ampak solata.” Kacin zelo očitno uživa v nastopanju in samozavestno prepleta dejstva, stališča in politične agende. Zagovarja vladne ukrepe, v aferi z maskami verjame ministru Počivalšku, Ivanu Galetu ne priznava statusa žvižgača, verjame, da nam bo zaščitna oprema prišla še kako prav v prihodnjih letih. Napovedujejo, da se bodo vendarle kmalu odprle tudi knjigarne, do medijev ne kaže pretirane ljubezni, novinarjev in politikov pod njegovo komando ne bo v istih prostorih za novinarske konference. Tudi Twitter bi bilo v tako težkih razmerah zaradi pretiranega negativizma morda celo bolje zamrzniti. Pojasni, zakaj imajo vakuumsko pakirane maske Joca Pečečnika “tako rekoč neomejen rok trajanja”. “Težko je delati z ljudmi, ki se sprenevedajo in niso sposobni pogledati v oči. Imenujem jih mravljogledi. Ko ga srečaš, gleda v tla. To je kategorija ljudi, ki jih je v naši politiki kar nekaj. To mi seveda obremenjuje želodec.” Jelko Kacin komentira omejitve gibanja med občinami, ki bi se lahko najprej razrahljale na področju Severne Primorske, Obale, Notranjske in Zasavja. Vladni koronagovorec se sprošča s kolesarjenjem znotraj meja Kranja in potrdi, da so “najlepša jutra zjutraj in ne zvečer”. “Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Nenadoma se pokaže, da morda to sploh ni bila juha, ampak solata.”