Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnikPulmolog Matjaž Fležar o tem, da novi koronavirus ni ebola in ne ošpice. Kaj napoveduje glede drugega vala?Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« V obdobju od 12. marca do 15. maja so na Kliniki Golnik obravnavali 52 pacientov s covid-19. Od teh se jih je deset zdravilo na intenzivnem oddelku. Med vsemi sprejetimi bolniki je bilo dvanajst stanovalcev domov za starejše občane. Največ bolnikov s covid-19 je bilo v bolnišnici 2. in 3. aprila in sicer petnajst. Na Kliniki Golnik je za koronavirusnoboleznijo umrlo enajst bolnikov. Podatki pravijo, da velika večina okuženih z novim koronavirusom ne razvije nobenih znakov in simptomov okužbe. Pri njih poteka bolezen asimptomatsko. Le pri manjšem odstotku se obolenje zaplete do te mere, da je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Kakšne so vaše izkušnje z zdravljenjem najtežjih bolnikov? Pri bolnikih s covidom smo opazovali tri vzorce poteka bolezni. Pri prvem vzorcu je bil bolnik samo prehlajen, malo je pokašljeval. Virus ni prodrl globoko v pljuča in ni povzročil pljučnice. Zadnje raziskave kažejo, da je ob samem stiku z virusom, ko se nalezeš, pomembno, kako globoko vdihneš virus vase. Karikirano to pomeni, če tečeš z nekom v naravi, ki ima covid, je večja verjetnost za okužbo. Kadar globoko dihaš, boš virus potegnil globlje v pljuča, kot če bi se z nekom mirno pogovarjal. Pri drugem vzorcu so bolniki zboleli za klasično pljučnico, ki se je lepo videla na rentgenski sliki pljuč. Tretji vzorec pa je bila hitro napredujoča okvara pljuč in celotnega organizma, ki je zahtevala intenzivno ukrepanje. K sreči teh bolnikov v Sloveniji ni bilo veliko, njihov delež je bil manjši kot recimo v Italiji, česar ne znamo povsem razložiti. Dejansko je bilo potreb po ventilatorjih glede na število okuženih pri nas manj, kot če bi to preračunali na italijanski model. Ljudje se vedemo, kot da smo virus premagali, čeprav podatki in opozorila zdravnikov kažejo drugačno sliko. Le redki se držijo strokovnih priporočil. Katerih previdnostnih ukrepov ne bi smeli opustiti? Česa se je treba držati? Menim, da je trenutno še vedno potrebno razkuževanje rok. To pomeni, da imaš v avtu razkužilo. Ko prideš iz trgovine, odpreš vrata in preden primeš za volan, si razkužiš roke. Šele potem se lahko odpelješ. Drugi ukrep, ki nič ne stane, je, da vzdržuješ razdaljo. Na prostem, pri navadnem govoru, je meter in pol razdalje povsem dovolj. S tema dvema ukrepoma preprečimo 90 odstotkov okužb. Največja nevarnost, ki jo vidim, so prihodi iz tujine.