Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice. Po vse številnejših izjavah zdravstvenih strokovnjakov, voditeljev držav in evropskih politikov o tem, da bi lahko bila letošnja poletna turistična sezona ogrožena, so se tako ponudniki kot potencialni turisti začeli spraševati, kako bo epidemija koronavirusa vplivala na njihov posel ali počitnice. Turizem je za Slovenijo nenazadnje ena najpomembnejših gospodarskih panog – prispeva kar 14 odstotkov bruto domačega proizvoda, nanj pa je neposredno ali posredno vezanih na tisoče služb. V zadnjem desetletju se je dogajanje v slovenskem turizmu bralo kot zgodba o uspehu. Lani je Slovenija zabeležila že šesto zaporedno rekordno turistično leto. Sedem tokrat ne bo srečna številka, letošnja sezona bo povsem drugačna. “V prvi vrsti bodo prizadeti Ljubljana in naše obmorske destinacije. Ali bi lahko domači gostje nadomestili tuje? V manjši meri že, a ne moremo govoriti o pokritju sezone. Nikakor ne,” opozarja dr. Ksenija Vodeb s Fakultete za turistične študije Portorož. “Gostinstvo lahko zaženemo najprej, potem hotelirstvo. Ponudniki bi lahko svoje redne goste dobili nazaj z zaupanjem in zagotavljanjem varnosti v v svojem objektu. Butičnost je lahko primerjalna prednost.” – dr. Ksenija Vodeb Največ prenočitev pri nas so med tujimi turisti po vrsti ustvarili Nemci, Nizozemci, Čehi, Belgijci in Italijani, njih bo torej vsaj še nekaj mesecev težko srečati. To bi lahko pomenilo med 3500 in 5000 izgubljenih delovnih mest neposredno v turizmu, posredno pa še dodatnih 10.000 delovnih mest, ki so povezana z njim, opozarja ekonomistka dr. Ljubica Knežević Cvelbar z ljubljanske Ekonomske fakultete. “Naredila bi primerjavo z individualnimi športi, ki bodo prej sproščeni kot skupinski. Prav tako je pri turizmu: individualni turizem iz ene države v bližnjo državo bo prej sproščen kot množični.” – dr. Ljubica Knežević Cvelbar Več kot 90 držav po svetu je zaprlo meje ali uvedlo omejitve gibanja, ki so turizem začasno zamrznile. Globoko zamrznile, bi lahko rekli, saj kljub nejasnosti glede trajanja ukrepov že lahko ugotovimo, da bo škoda po vsem svetu ogromna. Lani smo po vsem svetu zabeležili milijardo in pol prihodov turistov, ti so ustvarili desetino svetovnega bruto družbenega proizvoda in zagotovili 320 milijonov delovnih mest. Zdaj že izgubljamo milijon delovnih mest na dan, ocenjuje Svetovni potovalni svet, organizacija, ki združuje predstavnike turistične industrije. V Evropi bi lahko po njihovih ocenah izgubili 10 milijonov delovnih mest, če bodo potovanja mogoča šele jeseni, morda še več.