Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost. Od prazničnega dela decembra razburja odkritje o novi različici koronavirusa, ki naj bi bila bolj virulentna oziroma lažje prenosljiva, s čimer naj bi povzročala nov val okužb v Veliki Britaniji. Različica skrbi strokovnjake, ker se je velik del od ugotovljenih mutacij pojavil na genskem zapisu za virusno konico oziroma S protein, s katerim se virus veže na celice. Mutacije naj bi prav tako povzročale slabšo odzivnost bolnikov na zdravljenje s krvno plazmo in spreminjale mesto, kjer se virusna konica razcepi, preden virus vstopi v človeške celice. Ključen del raziskav še vedno poteka. Eno je namreč epidemiološko sledenje posameznim sevom, drugo pa ugotavljanje biološkega delovanja novih različic. Tudi v Sloveniji trenutno še preverjajo, ali je nova različica zašla k nam, za zdaj nam tega na Inštitutu ta mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani še niso potrdili. Zapiranje meja zaradi pandemije - da ali ne? In medtem ko so evropske države pohitele in nekatere zaprle meje z Združenim kraljestvom zaradi nove različice virusa, je konec lanskega leta izšla študija o učinkovitosti zapiranja meja. Kot kažejo modeli, je stroga zapora meja lahko učinkovita predvsem v prvih fazah epidemije, ko pa je virus enkrat že navzoč tudi v drugih državah, ta ukrep nima več tolikšne teže. Kot so opozorili na univerzi York v Torontu, lahko drastično zapiranje meja mednarodno trgovino mesečno stane 400 milijard ameriških dolarjev. Kanadski raziskovalci z univerze v Vancouvru pa so ob tem analizirali več deset študij, v katerih so avtorji preverjali modele učinkov prehajanja in zapiranja meja. Razen v primeru zaprtja Vuhana januarja lani, ko naj bi tovrsten ukrep preprečil 80 odstotkov prehodov okužb v tuje države, raziskovalci ugotavljajo, da ima zapiranje meja prej kratkoročen učinek. Druga študija, objavljena v reviji The Lancet, pa je pokazala, da bi lahko mednarodni potniki maja lani brez kakršnih okoli ukrepov prispevali več kot desetino okužb v več kot sto državah, medtem ko naj bi ta delež do septembra občutno padel. Strokovnjaki še poudarjajo, da je zapiranje meja smiselno le v primerih preprečevanja prehajanja okužb iz visoko prizadetih mest, zapirati meje zaradi pandemije nasploh pa lahko povzroči več škode kot koristi. Velika Britanija postaja laboratorij za testiranje učinkovanja cepiv Velika Britanija se sicer spreminja v prvovrsten laboratorij preizkušanja delovanja cepiv na ljudeh. Da bi precepili karseda velik del populacije, so se odločili, da raztegnejo predviden rok med dvema odmerkoma cepiva tudi na tri mesece s sprva predvidenih treh oziroma štirih tednov. Prav tako sporočajo, da bodo dovolili uporabo odmerkov cepiva različnih proizvajalcev pri isti osebi, če ne bo na voljo dovolj cepiva, s katerim je bila oseba cepljena prvotno. K hitenju in sprejemanju takšnih ukrepov jih – kot trdijo – sili hiter razrast okužb, ki naj bi ga povzročala bolj virulentna različica koronavirusa. RNK cepivo, ki je doslej v uporabi, naj bi prve učinke pokazalo od deset do 12 dni po prvem odmerku, ni pa znano, kako dolgo zaščita potem tudi vztraja, zato se je dobro ravnati po začrtanem urniku cepljenja, kot ga je predvidel tudi proizvajalec, svarijo ameriški raziskovalci. Tamkajšnji virolog Paul Bieniasz z univerze Rockefeller je tudi posvaril, da lahko le delno cepljeni posamezniki virusu pomagajo, da se razvije še v nevarnejšo različico. Na temo koronavirusa in covida objavili več kot 200 000 znanstvenih člankov Ob koncu leta 2020 je bilo objavljenih tudi kar nekaj analiz tega, kako je novi koronavirus spremenil znanost in objavljanje samih raziskav. Kot piše v reviji Nature, je bilo kar štiri odstotke vseh objav v znanosti lani posvečenih temu virusu in bolezni, ki jo povzroča. Po oceni baze Dimensions naj bi bilo do decembra lani objavljenih več kot 200 000 tovrstnih prispevkov. Prav tako pa se je tudi na sploh povečalo število vsakršnih objav, ki so jih znanstveniki pošiljali v znanstvene revije, delno tudi zato, ker so bili več doma, na neki način še bolj prisiljeni v pisanje. Samo v reviji Elsevier se je število prispevkov med februarjem in majem povečalo za približno 270.000 ali 58 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, nekatere medicinske revije so poročale celo o skorajšnji podvojitvi prejetih prispevkov. Pričakovano se je glavnina študij sprva osredotočala na širjenje okužb, napovedovanje razvoja bolezni pri huje bolnih, diagnostiko in testiranje, v drugi polovici leta pa je začelo naraščati število prispevkov, ki so se osredotočali na duševno zdravje ljudi zaradi novih razmer. To področje je med novimi objavami še vedno v največjem porastu. Potem ko so do začetka aprila največ objav na tem področju spisali kitajski znanstveniki, se je tehtnica močno prevesila na stran ameriških in evropskih raziskovalcev. Najbolj citiran je sicer članek o 41 hospitaliziranih pacientih v Vuhanu, objavljen 24. januarja v reviji The Lancet. Prav tako se je pokazalo, da je rast prispevkov, ki so jih oddale ženske, lani v vseh dejavnostih zaostajala za rastjo števila prispevkov, ki so jih oddali moški. To gre pripisati tudi dejstvu, da so ženske v času zaprtja prevzemale več skrbi za dom, družino in šolanje otrok na daljavo. Doslej ustavljena le ena študija kandidatnega cepiva Iz Avstralije pa poročajo o zapletih pri razvoju enega od kandidatov za cepivo, in sicer gre za cepivo proizvajalca CSL in UQ, ki so ga zasnovali na osnovi virusnega proteina in pri katerem se je tamkajšnja vlada zavezala za nakup več kot 50 milijonov odmerkov. Razvoj so jadrno prekinili, potem ko so pri številnih testirancih v študiji ugotovili lažno pozitivne rezultate na test virusa HIV. Sestavina omenjenega cepiva je tudi del virusa HIV, ki so mu odvzeli možnost, da bi okužil človeka. Čeprav ta komponenta cepiva naj ne bi pod nobenim pogojem ogrozila zdravja človeka, pa se je med študijo izkazalo, da se je v nekaterih udeležencih klinične študije sprožil delni protitelesni odziv proti njej, kar je povzročilo lažne pozitivne rezultat na testih za HIV. To je za zdaj tudi edini kandidat za cepivo, ki so ga uradno zavrnili in študije tudi prekinili, trenutno so sicer odobritev prejela tri cepiva, sedem jih je prejelo izredno odobritev, 64 jih je v fazi testiranja na ljudeh, od tega 20 v zadnji, tretji fazi kliničnih testiranj. Še 85 kandidatov je trenutno v predkliničnih študijah. Arabski svet zaupa kitajskim cepivom In medem ko na Stari celini in v ZDA sledimo predvsem cepivom podjetij Pfizer, Moderna in AstraZeneca, so v Združenih arabskih emiratih in v Bahrajnu prižgali zeleno luč za eno od kitajskih cepiv, ki ga razvija državno podjetje Sinopharm, v kliničnih študijah pa so ga preverjali v več državah, tudi v obeh že omenjenih. Čeprav v zvezi s cepivom ni na voljo veliko javno dostopnih podatkov o poteku kliničnih študij, gre za simbolno pomemben korak. To je prvo kitajsko cepivo, ki bo prešlo v množično rabo tudi izven Kitajske, ob čemer je treba dodati, da ima Kitajska izjemno velike kapacitete za množično produkcijo cepiv, zagotovi lahko več milijard odmerkov. Emirati in Bahrajn sta sicer tudi prvi državi na svetu, ki sta izdali polno dovoljenje za uporabo cepiva proti covidu-19, povsod drugje, tudi v Rusiji, kjer sta trenutno v ospredju dva kandidata, še vedno govorimo o izrednih dovoljenjih. Izrael po deležu precepljenosti daleč v ospredju Omenjeni Združeni arabski emirati in Bahrajn sta sicer druga in tretja država na svetu po deležu precepljenega prebivalstva. Do petega januarja je bilo v Emiratih cepljenih nekaj več kot osem odstotkov prebivalstva, v Bahrajnu pa slabe štiri, medtem ko so v vodilni državi po precepljenosti, Izraelu, do petega januarja cepili skoraj 16 odstotkov ljudi. Na tretjem in četrtem mestu po deležu cepljenega prebivalstva so Združene države Amerike in Velika Britanija s približno poldrugim odstotkom cepljenih, medtem ko je bilo v Sloveniji doslej (7. 1.) cepljenih 0,6 odstotka populacije. Zakaj otroci redkeje zbolijo? Vse več je tudi študij, ki se nanašajo na okužbe in potek bolezni covid-19 pri otrocih, ki predstavljajo le manjši odstotek vseh okuženih. Pri otrocih je zlasti zanimivo to, da lahko po okužbi razvijejo simptome, ob čemer jim v telesu nastajajo protitelesa, a je navkljub temu pri njih velik delež PCR testov negativen. Po študiji, objavljeni v reviji The New England Journal of Medicine, je tudi do dve tretjini v raziskavi spremljanih otrok, pri katerih je okužba vodila v večsistemsko vnetje, prejelo lažno negativne rezultate PCR testov. Zanimivo je tudi to, da so pri otrocih v telesu odkrili le tisti tip protiteles, ki delujejo proti virusni konici, medtem ko so pri odraslih ob teh odkrili tudi protitelesa proti nukleokapsidnemu proteinu oziroma virusnemu proteinu N, ki se običajno razvijejo, ko se je virus že dobro razširil po telesu. To kaže na to, da je pri otrocih razsoj virusa po telesu manj pogost. Vzrok, da so otroci bolj kos okužbam z novim koronavirusom, je tudi v ustroju njihovega imunskega sistema, v katerem je veliko več naivnih limfocitov T, kar naj bi pripomoglo k učinkovitejšem obrambnemu odzivu. Strokovnjaki pomen pripisujejo tudi dejavniku, da so otroci tudi sicer rezervoar sezonskih koronavirusov, ki povzročajo običajni prehlad, protitelesa proti tem virusom pa bi lahko pomagala tudi pri obrambi proti novemu koronavirusu; poročajo tudi o tem, da naj bi imeli otroci v nosu manj receptorjev ACE2, kar virusu zmanjša možnost vezave na naše celice. Tudi to bi lahko bila delna razlaga tega, zakaj so okužbe pri otrocih redkejše. Še vedno pa ni ene same dobre razlage. Interferon - pomemben dirigent v ozadju Vse trdnejši so tudi dokazi o tem, da so pomemben dirigent tega, pri kom se bo okužba sprevrgla v resnejšo obliko, naši geni. V britanski raziskavi, rezultate katere so decembra objavili v reviji Nature, so spremljali 2200 bolnikov na oddelkih intenzivne nege na Otoku, pri tem pa odkrili nekaj ključnih genov, ki bi lahko vodili do odgovora. Med pogostejšimi krivci za silovit imunski odgovor pri nekaterih se je pojavljal gen TYK2, ki je med drugim odgovoren za jakost telesnega imunskega odziva oziroma ki – enostavno rečeno – naredi naše imunske celice bolj 'jezne'. Genetske razlike so opazili tudi v tistem delu dednega zapisa, ki nadzira nastanek protivirusne molekule interferon. Če imamo tega premalo, ima virus bolj proste roke pri razmnoževanju v našem telesu. Vlogo interferona in naših genskih predispozicij pri tem je potrdilo kar nekaj študij, objavljenih v reviji Science, ena od njih poroča o tem, da naj bi imel pomembno vlogo pri kar 15 odstotkih huje bolnih covidnih bolnikov. Študije se sicer nadaljujejo, geni še zdaleč niso povedali zanje, so pa lahko že zdaj v pomembno vodilo pri tem, kakšne vrste terapij ubirati in uvajati pri pacientih. Deseterica odposlancev WHO se odpravlja na detektivsko pot za izvorom virusa Za konec pa še pogled v novo leto: čemu odmerjati pozornost v zvezi s koronavirusom, kaj lahko prinese? Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno ustanovila posebno enoto strokovnjakov iz vrst epidemiologov, virologov in strokovnjakov za zdravje človeka in živali, ki se kot neke vrste detektivi odpravljajo na lov za izvorom koronavirusa Sars-CoV-2. Deseterica začenja svojo misijo na tržnicah v mestu Wuhan, od koder bodo sledili prvim okuženim. Iskanje izvora virusa je trenutno še vedno ena od največjih skrivnosti, povezanih z novim koronavirusom, traja lahko leta, a zagotovo bomo lahko kaj ključnega izvedeli že letos. V letošnjem letu prav tako pričakujemo novice o nekaterih perspektivnih kandidatih za cepivo proti covidu-19. Na Zahodu spremljajo predvsem napredek dveh velikanov – Novavax in Johnson&Johnson, ki imata kapaciteto za proizvodnjo meč milijard doz cepiva, ob čemer bo z njegovo logistiko lažje, kot je to pri RNK cepivih.