''Želimo si ven iz te blodnje, a nas vedno znova nekaj zavede in se vrtimo v krogu,'' razmišlja o človeku in družbi slikarka Maruša Šuštar, ki to misel zaobjame tudi z naslovom svoje nove razstave Iluzija izhoda. V Bežigrajski galeriji 1 se srečamo z njenim značilnim motivom – topografskim pogledom na zemljo nekje z višine, na primer na morsko obalo ali puščavo, kamor niza drobne figure ljudi, zgoščene v množico, običajno v premikanju. Votlina prednikov, Človek, kje si?, Pravi semiti in Komaj še znosno nezavedanje obstoja so naslovi slik, ki spremljajo sicer dokaj abstraktno likovno podobo. Tudi nekaj mitološkega se znajde sredi njenih brezmejnih imaginarnih krajin, pa otroška risba, ki spominja na jamske poslikave.