Dušan Šarotar je eden izmed tistih pisateljev, ki vse življenje pišejo eno knjigo. Posebnost njegove poetike je zelo kompleksna, razprta in večplastna literarna govorica, v kateri se raztapljajo meje med poezijo in pripovedjo; Šarotarja bi lahko označili tudi za premišljevalca vélikih vprašanj, saj v svojih delih razpira teme, kot so holokavst, vprašanje narave dobrega in zla, smisla življenja, obstoja duše, poslanstva umetnosti. Vse to v morda najbolj koncentrirani obliki doslej odzvanja v njegovi knjigi Nikomah poroča, ki je izšla pri založbi Goga. Delo sestavlja tridesetih lirskih fragmentov, ki jih dopolnjuje vizualna govorica: namreč avtorjeve izbrane fotografije. Čeprav delo nosi kataloško oznako roman se zdi vse kaj drugega kot klasični roman.