Z Nacetom Mikušem o računski psihiatriji. #MetaPHoDcast Nace Mikuš opravlja doktorat na Univerzi na Dunaju, na Oddelku za psihologijo, kjer raziskuje v skupini za nevro-psihofarmakologijo in biopsihologijo. V skupini uporabljajo psihofarmakološke eksperimente in kompleksne matematične modele, da bi bolje razumeli, kakšno vlogo imajo osnovni nevrotransmiterski sistemi v možganih pri vedenju ljudi. Nace je začel svojo akademsko pot s študijem matematike, kasneje je nadaljeval s kognitivno znanostjo. V njegovem doktorskem študiju se ti dve področji prepletata. V raziskovalni skupini zasnujejo psihološke eksperimente, s katerimi lahko s pomočjo naprednih računskih modelov opišejo kompleksna vedenja udeležencev in udeleženk. S pomočjo farmakoloških sredstev in magnetno resonančnega slikanja lahko preverjajo hipoteze o tem, kakšno vlogo igrajo živčni prenašalci, kot sta dopamin ali noradrenalin, pri tem, kako se ljudje prilagajamo na okolje in na druge ljudi v njem. Na tem temelji tudi naše učenje o približevanju stvarem v okolju, ki so za nas lahko pozitivne oziroma izogibanju negativnim. V zadnjem delu pogovora Nace razloži, kaj so bayesovski možgani in kakšni so najnovejši modeli razlage delovanja možganov. Ti se zanašajo na to, da je glavna naloga naših možganov, da predvidevajo, kaj se bo zgodilo, ter svoja predvidevanja projicirajo na svet. Po tej teoriji je to, kar vidimo, le najboljša hipoteza naših možganov. Šele ko pride do nečesa, kar dovolj odstopa od te hipoteze, se naša prepričanja o svetu posodobijo. Nace prihrani čas tako, da pri svojem raziskovalnem delu uporablja aplikacijo Work Flowy. V poslušanje priporoča podkast 80000 hours with Rob Wiblin, rad pa prisluhne tudi podkastom Vala 202.