Z Lukom Horjakom o kodifikaciji sodobnega slovenskega govorjenega jezika, samoglasnikih v slovenščini in sagi samoglasniškega trikotnika ter glasoslovju na splošno. Seveda ni šlo brez korekcije napačnega naglaševanja. In to že na samem začetku, dobronamerno ter predvsem kot uvodna motivacija poslušalk in poslušalcev ali clickbait (vaba za klike) za tiste, ki preberete opise. #MetaPHoDcast Luka je asistent za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in doktorski študent taistega oddelka. Raziskovalno se ukvarja s fonetiko in fonologijo oz. natančneje s fonetično-fonološkimi načeli kodifikacije sodobnega slovenskega govorjenega jezika, o čemer sva se tudi pogovarjala tekom stodvaintridesetice. Naslovila sva tudi novo pedagoško realnost in njegovo pedagoško udejstvovanje pri številnih predmetih. Razčlenjevanje naslova disertacij je postala že tipska značilnost naših podkastov, tako smo začeli tudi tokrat. Sprva sva govorila o kodifikaciji sodobnega govorjenega jezika in vlogi mednarodne fonetične transkripcije oz. mednarodne fonetične abecede v navezavi na slovenski standardni jezik, zatem pa sva pogovor zapeljala na temo samoglasnikov v slovenščini. Vsekakor vprašanje o sagi samoglasniškega trikotnika, ki to dejansko ni, ni moglo biti preskočeno. Po Lukovem orisu sodobnega slovenskega jezika ter fonetike in fonologije sva nadaljevala z ekskurzom v raziskovanje glasu /r/ in glasu /l/, čemur je sledilo vrlo vprašanje o prisotnosti Miklošičevega duha na Dunaju, kjer je Luka med drugim pridobival mednarodne izkušnje. V navezavi na slednje vsekakor ne sme biti preskočen njegov raziskovalni obisk na Univerzi v Torontu pri izvrstnem profesorju dr. Petru Jurgcu. Kot ključno vrlino in izziv tekom pedagoškega dela v Zoom eri je izpostavil motivacijo udeležencev. Luka je prejemnik priznane Škrabčeve štipendije za delovanje na področju študija in raziskovanja jezika in za zaključek prvega sklopa podkasta sva govorila ravno o tem dosežku njegove karierne poti. Ker je tematika podkasta več kot očitno jezikoslovne narave, jo lahko razumete tudi kot razširitev sicer že tradicionalnega in skromnega jezikovnega kotička. V drugem delu sva govorila o njegovih pričakovanjih glede doktorskega študija, med drugim je kot priporočilo za poletno čtivo predlagal Binetovo Sedmo funkcijo jezika, pri nasvetih v navezavi na računalniške programe pa je izpostavil pomembnost dejanske funkcionalnosti programov in uporabniškega vmesnika, kot rešitev za upravljanje s časom pa vidi v iznajdbi časovnega stroja, kar je tudi še dodatno popestrilo prvo junijsko epizodo Meta PHoDcasta. Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.