O konvencionalnem in nekonvencionalnem, Žanovi študijski poti od prve stopnje bolonjskega študija v Sloveniji in dveh magisterijih v tujini do trenutnega doktorskega projekta. Eden izmed rezultatov doktorata je tudi najnovejša objava v uveljavljeni reviji Nature. In da, mi smo prvi Meta-medij v slovenskem in svetovnem merilu, s katerim je Žan podkastal po odmevnem dosežku. #MetaPHoDcast Številka ena tri pet, nekonvencionalno zapisana in ravno tako izgovorjena kot bojda tudi kraj doktorskega študija Žana Mlakarja v uvodu prinaša pogovor o raziskovalnemu delu in multidisciplinarnosti, ki je botrovala uspešnemu zaključku raziskave, katere rezultate lahko preberete v Nature. Po uvodnem delu, ki služi kot vaba za klike, za katerimi vas več kot očitno čaka zanimiva vsebina, sva naslovila Žanovo študijsko pot in željo po raziskovalnem udejstvovanju. Teme tokratne epizode so človeško vedenje, človeške odločitve in človeška motivacija, rdeča nit pogovora pa je gotovo fascinacija nad eksperimentalno psihologijo, s pomočjo rezultatov katere sva sploh lahko govorila o tem, kako enostavne osebne motivacije oblikujejo spreminjanje socialnih konvencij na družbeni ravni. Gost nam je predstavil potek spreminjanja konvencionalnih konvencij in psihološke mehanizme, ki stoji za tem ter ključno prispevajo k temu, kdaj in kako (če sploh) se bo določena družbena konvencija spremenila. Kot je Žan pojasnil, gre pri tem lahko za spreminjanje načina pozdravljanja, tj. npr. vzpostavitev pozdrava s komolcem oz. komolčkanje, spreminjanja kodov oblačenja ali pa npr. pomena besed na podlagi neke motivacije oz. družbene spremembe. Odlična ilustracija za razumevanje opisanega je recimo pot, po kateri prihaja do sprememb pomenov besed ali uveljavljanja novega besedišča, kjer sicer sprva dolgo traja, da do sprememb pride, a so zato slednje potem ekspresno razširjene in družbeno sprejete v obliki nekega trenda. Poleg osrednjega projekta, ki bo še dolgo odmeval, se Žan Mlakar ukvarja tudi z drugimi raziskovalnimi temami in raziskovanjem konsistentnega vedenja kot evolucijske adaptacije. Prisotnost pridiha eksperimentalne psihologije je vsekakor vplival na to, da sva naslovila tudi etična vprašanja, ki so povezana z raziskovalnim delom ob upoštevanju in poznavanju dogajanja v Stanfordskem zaporniškem eksperimentu ali Milgramovem eksperimentu. Pogovor sva zaključila z dejstvom, kako raziskovalna sredstva vplivajo na raziskovalno miselnost in razporejanje raziskovalnih kognitivnih resursov, kjer smo velikokrat priča začaranemu krogu naslavljanja vprašanja, ali se sploh lotiti raziskovalnega projekta zaradi finančne podhranjenosti, namesto da bi se spraševali, kako vsebinsko izpeljati raziskavo. Slednje je bil eden od sklepnih odgovorov na vprašanja iz naše tipske serije, med katerimi je tudi nekaj čtiva v obliki Žanovih priporočil za knjižne mole (The Anthropocene Reviewed Johna Greena), avdiofile (istoimenski podkast) kot tudi za filmoljube v obliki filma <a href="https://m.imdb.com/title/tt10288566/" data-saferedirecturl="https://www.