Z Jernejem Turnškom o fitoplanktonu, življenju in kavi. #MetaPHoDcast Jernej Turnšek je doktoriral na Univerzi Harvard, trenutno pa je podoktorski raziskovalec na Oddelku za rastlinsko in mikrobno biologijo na Univerzi Kalifornije, Berkeley. Na zahodni obali ZDA raziskuje fitoplankton, enocelične organizme, ki jih najdemo v vseh vodnih okoljih. Kot sam pravi, pri svojem delu hodi po robu med temeljno in uporabno znanostjo. Fitoplankton naseljuje tako oceane kot sladkovodna okolja. Ti fotosintetični mikroorganizmi delujejo na osnovni ravni ekosistemov in prehranjevalnih verig, kjer imajo ključno vlogo pri kroženju elementov v naravi. Fitoplankton proizvede prek 50 % celotnega kisika na Zemlji, hkrati pa pomembno prispeva k privzemanju ogljikovega dioksida iz atmosfere. Tako lahko rečemo, da zdravje našega planeta v veliki meri sloni na celicah fitoplanktona. Jernejeve raziskave se osredotočajo na pomembno podskupino fitoplanktona, enocelične alge diatomeje, ki svoje celične stene gradijo iz biominerala stekla. Boljše razumevanje, kako diatomeje gradijo in oblikujejo svoj stekleni skelet nas lahko pripelje do novih (načinov izdelave) materialov za uporabo v biotehnologiji in medicini. Kot na druge vodne organizme, tudi na fitoplankton neposredno vplivajo podnebne spremembe, saj jim preko onemogočanja privzema mineralov iz okolja in izgradnje biomineralov otežujejo normalen življenjski cikel. Jernej pravi, da ima raziskovanje fitoplanktona velik potencial, tako za razširitev našega osnovnega razumevanja (evolucije) bioloških procesov kot v ekologiji, biotehnologiji, medicini in znanostih o materialih. Kljub temu, da je najprej razmišljal o matematiki ali medicini, je Jernej z odločitvijo za študij biotehnologije zelo zadovoljen. Pritegnila ga je zaradi širine znanj, ki je potrebno za delovanje na tem področju in ki mu danes omogoča raznolikost pri delu. Pravi, da kariera v znanosti zahteva samozavest in trmo. Izkušnje v ZDA so mu omogočile strokovno in osebnostno rast ter izpopolnitev, kar ga žene še danes. Meni, da imamo v Sloveniji odlično znanost, vendar so v ZDA znanstvena vozlišča, kot jih poimenuje Jernej, večja in je zato morda lažje navezati nova poznanstva in sodelovanja. Predsedniku vlade predlaga, da se v Sloveniji vzpostavi mehanizem, ki mladim znanstvenikom odpre lažjo pot do lastne raziskovalne skupine. Jernej označi čas doktorata kot proces večplastnega učenja, v katerem testiraš meje možnega glede pričakovanj in časovnice svojega dela ter svoje sposobnosti reči ne, kar pripomore k ravnovesju med gradnjo kariere in zasebnim življenjem. V iskanju ravnotežja in sprostitve, Jernej v prostem času uživa v kavi in triatlonu, kar označuje za svojo obliko meditacije. Za produktivno delo priporoči Tehniko Pomodoro, pri izvedbi katere si lahko pomagamo s spletnim Pomodorom. Jernej bi na kavo povabil matematika Srinivaso Ramanujana. Vprašal bi ga o miselnem procesu in načinu dela, ki ga je vodilo do izjemnih matematičnih odkritij. Filma, ki ju Jernej izpostavi, sta Inception in Pulp Fiction. V branje priporoča revijo o kavi in kavni kulturi Standart ter knjigo Eno življenje je premalo, avtorja Franceta Cokana. Jernej priporoči dva domača (Meta PHoDcast in Intelekta) in dva tuja (Mindscape in <a href="https://open.spotify.