Z Erikom Logarjem o znamčenju v Sloveniji.<br /> #MetaPHoDcast<br /> Erik Logar je zaključil magisterij geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tam se je vpisal tudi na doktorski študij. Kot mladi raziskovalec pa je zaposlen na ZRC-SAZU. Tekom študija je raziskovalno prakso opravil v Nemčiji, nato pa je nekaj časa učil na osnovni in srednji šoli. Pravi, da ga poučevanje in delo z mladino veseli, čeprav ga zanima tudi znanost.<br /> Že od začetka svojega raziskovanja se posveča podeželju, kjer se mu zdi, da je prisotnih veliko problemov, npr. demografska ogroženost, slabša poslovna klima, slabša dostopnost, slaba infrastruktura. Pravi, da je to pomembno, saj smo Slovenci bolj podeželski narod, ker nas večina živi izven mest. Potem se je ukvarjal še z lokalno skupnostjo in individualizmom, kjer je primerjal tri slovenske vasi s tremi nemškimi. Ugotovil je, da so prisotne kar velike razlike, kar pripisuje tudi industrializaciji nemških vasi, zaradi tega pa je individualizem tam bolj izrazit.<br /> Zdaj se ukvarja z razvojem podeželja z mehanizmom, ki se mu reče znamčenje oz. »branding«. Znamčenje radi povezujemo z ekonomisti in marketingom, vendar se v zadnjem času (namesto za oglaševanje čokolade in kave) uporablja za oglaševanje različnih območij. Najstarejša takšna znamka pri nas je »babica Jerca in dedek Jaka«, ki se je preimenovala v »babica in dedek«. Z njo tržijo izdelke s škofjeloških kmetij. Pri nas je takih znamk že kar nekaj, kar pomeni, da jih je potrebno evidentirati, kar je Erik naredil tekom doktorata. Za znamke je naredil tudi kartografsko podlago, z veliko intervjuji in anketami pa je preveril tudi, kako učinkovite znamke sploh so. Misli, da bo to uporabno predvsem za institucije, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja, da bodo imele priporočila, kako se s temi znamkami sploh upravlja.<br /> Erik za kvalitativno analizo podatkov priporoča uporabo programa Atlas.ti, v branje pa nam priporoča knjigo Žitkovske boginje Katerine Tučkove. Kot že nekaj sogovornikov pred njim, tudi Erik izpostavi problematiko mladih raziskovalcev pri nas. Stres obvladuje s tekom v naravi, pohvali pa tudi svoje sodelavce, za katere pravi, da so skupnosti in mu dajo veliko energije in samozavesti. Bodočemu doktorandu predlaga, da v prvem letu naredi res dober pregled literature, kar je dobra osnova za dobro delo.<br /> ——————<br /> <br />