Z Rokom Smrdeljem o množičnih in družbenih medijih v času migrantske “krize” v letu 2015. #MetaPHoDcast Rok je jeseni uspešno zaključil doktorski študij s področja sociologije kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti v okviru programa Humanistika in družboslovje. V doktorski disertaciji, ki se umešča na interdisciplinarno področje sociologije medijev in sociologije migracij, je proučeval konstrukcijo migrantske “krize” v Sloveniji z vidika hibridnega medijskega sistema. V svojem raziskovanju je uporabil hibridni pristop k proučevanju sodobnih digitalnih medijev, ki ga je utemeljil britanski avtor Andrew Chadwick. Po tem pristopu je treba sodobne množične in družbene medije proučevati v njihovi medsebojni interakciji in ne ločeno drug od drugega, saj hibridni medijski sistem temelji na prepletanju različnih medijskih logik in “pretakanju” vsebin iz enega medija v drugega. Hibridnost razkriva, kako se “starejše« in “novejše” medijske logike mešajo, prekrivajo, prepletajo in vplivajo druga na drugo. Podrobneje ga je zanimalo, kako uporabniki, vsebine in diskurzi, povezani z množičnimi mediji, določajo razpravo na Twitterju. Osredotočil se je na obdobje med septembrom in decembrom 2015, ko je bil prihod migrantov v Slovenijo največji in ko je bila tema migracij najbolj izpostavljena v množičnih in družbenih medijih. Ugotovil je, da med najvplivnejšimi uporabniki na Twitterju prevladujejo predstavniki množičnih medijev in politične elite, predvsem desne politične opcije. V večinskem deležu se pojavljajo objave, v katerih so prisotne različne diskurzivne diskriminatorne prakse, katerih namen je upravičevanje razlogov za zavračanje migrantov. Nasprotno so objave, za katere so značilni poskusi preseganja negativnih stereotipov o migrantih, prisotne v manjšinskem deležu. Doktorska raziskava je temeljla na veliki količini digitalnih podatkov, ki jih je pridobil s pomočjo kolegov s področja računalništva in informatike. Pripravil je tudi omrežje retvitov, ki je pokazalo, da lahko v obdobju migrantske “krize” govorimo o šestih večjih skupnostih. Za Skupnost 1 se je izkazalo, da jo sestavljajo različne javne osebe, za katere je mogoče reči, da predstavljajo levo usmerjeno omrežje, ki je kritično do negativnega in enoznačnega opisovanja migrantov. Skupnost 2 je predstavljala omrežje stranke SDS. Skupnost 3 se je nanašala na omrežje televizijske hiše POP TV, Skupnost 4 pa je zajemala javno neznane uporabnike. V Skupnosti 5 so prevladovali uporabniki, povezani z vladno stranko SMC in časopisom Večer. V Skupnosti 6 pa so komunicirali uporabniki, povezane z omrežjem stranke NSi. Prevlado desnice in marginalizacijo pogledov, ki jim je mogoče pripisati levo politično usmeritev, je avtor interpretiral preko širših strukturnih premikov na polju parlamentarne politike, kjer se dogaja proces marginalizacije “levih” političnih stališč in normalizacije skrajno desnih pogledov. Na vprašanje, kaj bi svetoval mlajšim doktorskim študentom in študentkam, je avtor poudaril, da naj si vzamejo čas za druženje s prijatelji, za svoje hobije in za odklop od raziskovalnega dela. Na vprašanje, kako izboljšati kakovost doktorskega študija, je dejal, da bi bilo treba zagotoviti stabilen vir financiranja. Izpostavil je, da je glavni problem doktorskega študija ta, da ni sistemsko financiran tako kot študij na prvi in drugi stopnji. —————— Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.