Z Urošem Zavrtanikom o α-vijačnicah in sestavljanju proteinov. #MetaPHoDcast Uroš Zavrtanik je mladi raziskovalec na Katedri za fizikalno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, doktorski študij pa opravlja na programu Kemija. Uroša je sicer že od začetka študija zanimala biokemija, a so ga privlačila tudi druga področja naravoslovja, zato je v biofizikalni kemiji, s katero se raziskovalno ukvarja danes, zanj pravo presečišče kemije, fizike in biologije. Zadnja leta svojo pozornost namenja strukturnim elementom proteinov, ki jih imenujemo α-vijačnice. Proteini so kot mali strojčki v celici, ki opravljajo različne funkcije. Navodila za njihovo sestavo najdemo v genomu v obliki DNK, ki se prepiše v aminokislinsko zaporedje, ta pa se zvije v 3D-strukturo, ki ima neko funkcijo. Večina proteinov ima v svoji zaključeni obliki tudi del, ki ga imenujemo α-vijačnica. Uroša zanima, kako se ta strukturni element obnaša v različnih medijih in pod različnimi pogoji. Posveča se tako preprostejšemu modelu α-vijačnice kot tudi kompleksnejšemu tipu, ki ga najdemo v intrinzično neurejenih proteinih. V pogovoru pojasni, da je α-vijačnica strukturni element, pomemben za vezavo proteinov z drugimi snovmi v celici, njihova vloga pa je lahko tudi zvijanje in povezovanje proteina z drugimi proteini. Vmes nam Uroš pojasni tudi mnenje o uporabnosti računalniških modelov za določanje struktur proteinov. Pove nam, da se denimo zatakne prav pri intrinzično neurejenih proteinih; takih je v človeških celicah kar 40 %. Nekateri med njimi so povezani tudi z boleznimi. Uroš je tudi znanstveni novinar Znanstvene redakcije Radia Študent. Raziskovalkam in raziskovalcem na področju biologije celice priporoča v branje knjigo Cell Biology by the Numbers, avtorjev Rona Mila in Roba Phillipsa. Doktorski študij bi aktualiziral z dodatkom vsebin o temeljih znanstvenega komuniciranja. Poleg samega raziskovalnega dela, v katerem uživa, mu je bilo všeč tudi obiskovanje različnih konferenc, kjer lahko s kolegi in kolegicami s celotnega sveta razvijaš nove ideje in se povezuješ v raziskovalnem delu ter tudi osmisliš svoje delo. Drugim doktorskim študentom in študentkam tako priporoča, da si vzamejo tudi daljši odmor enkrat med študijem. S tem ponovno vzbudijo svojo ustvarjalnost in pridobijo možnost na drugačen pogled na raziskovalna vprašanja. Na večerjo bi odšel z Linusom Paulingom, ki je skoraj pravilno napovedal strukturo α-vijačnice. Bil je zanimiv raziskovalec, ki je deloval na področjih od kvantne mehanike in fizike jedra do molekularne biologije. ———– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.