Z Majo Žugec o miškah, citoskeletu, mikroskopiranju in nevrodegenerativnih boleznih. #MetaPHoDcast Tokrat je gostja Maja Žugec, magistrica laboratorijske biomedicine, ki dela doktorat na Inštitutu za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Že od majhnega je vedela, da jo najbolj zanimata znanost in medicina, zato se je takoj po osnovni šoli odločila za poklic farmacevtskega tehnika. Po narejenem strokovnem izpitu se je vpisala na študij laboratorijske biomedicine na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer je dokončala diplomski in podiplomski študij. Po končanem študiju je opravljala tudi pripravništvo za inženirko laboratorijske biomedicine v laboratoriju v Ivančni Gorici. Delo s pacienti ji je bilo zanimivo, a prenaporno, zato se je odločila, da se vrne v raziskovanje. Tekom doktorata je raziskovala vlogo plektina pri razporejanju citoskeleta in mitohondrijev v mišjih astrocitih. Citoskelet so gradniki v celici, ki so primarno zadolženi za vzdrževanje oblike in rigidnosti celic. Maja pove, da si citoskelet lahko predstavljamo kot tračnice, po katerih se molekule premikajo z enega na drugi konec celice. Plektin pa te tračnice povezuje med seboj in še z drugimi strukturami v celici. Ene teh struktur so tudi mitohondriji, ki so pravzaprav proizvajalci energije za celice. Maja nam z veseljem razloži tudi, kaj so astrociti. So skupina celic v možganih, ki nudijo oporo nevronom, zadnje raziskave pa tudi astrocite povezujejo z mnogimi nevrodegenerativnimi boleznimi. To so bolezni, za katere je značilno zmanjševanje funkcije in propadanje nevronov. Majo vprašam, kako potekajo raziskave, kjer je potrebno uporabiti možganske celice. Razloži, da sama pri delu uporablja astrocite neonatalnih podganic ali mišk, ki jih pridobi tako, da miškam odstrani glavo in iz njihovih možganov nato izolira celice, ki jih potrebuje. Ob tem se na kratko dotakneva tudi etičnih načel pri uporabi živali v raziskovalne namene, Maja pa pove, da ji je bilo pri čisto vsaki ubiti miški težko. Zaveda pa se, da so za pomembna znanstvena odkritja včasih potrebne tudi neprijetne stvari. Za konec nam priporoča knjigo The subtle art of not giving a fu** in podkast Umetnost lenarjenja. Čeprav nikoli ni marala fizike, bi šla na večerjo z angleškim fizikom Brianom Coxom. Vrhunec doktorata je zanjo bil, ko je vse rezultate povezala v članek. Največje veselje pa so ji predstavljali vsi trenutki, ko je lahko odmislila stres, ki ga je občutila tekom doktorata. Pri spopadanju s stresom ji poleg knjige in podkasta pomaga tudi jokanje. Ostalim mladim doktorskim študentom svetuje, da naj se čim več izobražujejo in naj ustvarjajo nova poznanstva. Na koncu nam še vsem polaga na srce, da je zdravje najpomembnejše. ———— Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.