S Samom Tometom o 3D tiskanju kovin, laserjih in vilicah. #MetaPHoDcast Samo Tome je zaključil magisterij metalurgije na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Takoj je vedel, da bo s svojim delom na tem področju nadaljeval tudi na doktoratu, v okviru katerega raziskuje na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani. Njegovo delo zajema 3D tisk orodnega jekla za delo v vročem, H13. Razloži, da so oznake jekla zelo preproste, in sicer črka H v angleščini pomeni »hot work«, torej delo v vročem. Številke pa označujejo točno določene zlitine jekla. Iz jekla, ki ga pri delu uporablja Samo, se ne izdeluje samih izdelkov, iz njega namreč izdelajo samo orodja, s pomočjo katerih potem izrežejo in oblikujejo dejanske izdelke. V industriji se to jeklo največkrat uporablja za izdelavo orodja za kovanje ali pa izdelavo vročih nožev. Kot primer nam na kratko razloži izdelavo jedilnega pribora, vilic. Razloži nam tudi, da si pri 3D tiskanju ponavadi predstavljamo tiskanje plastike, ampak je tiskanje jekla malce zahtevnejše. Samo izpostavi problem poroznosti materiala, do česar lahko pride pri pretaljevanju različno velikih delcev jekla, pri čemer se manjši delci pretalijo, večji pa le delno. Pri tiskanju jekla poznamo dve različni metodi. Prva je zelo podobna tiskanju plastike, ampak Samo uporablja drugačno metodo, ki nam jo natančno razloži. Pri tiskanju pa mu težave povzroča tudi izhlapevanje mangana iz jekla, kar lahko poškoduje zaščitno lečo laserja. Tu se na kratko dotakneva tudi delovanja laserjev. Vprašam ga, kaj so prednosti tiskanja orodja v primerjavi s klasično izdelavo orodja. Samo pojasni, da je tiskanje zelo uporabno, saj v orodje lahko natisneš tudi luknjice različnih oblik. Te luknjice so pravzaprav hladilni kanali, po katerih teče voda, ki orodje ohlaja, kar je nujno potrebno pri delu z vročimi kovinami. Pri klasični izdelavi orodja so te luknje lahko samo popolnoma ravne, zato voda ne doseže vseh delov orodja in tako v določenih primerih ni zagotovljeno dobro hlajenje orodja. Z boljšim hlajenjem pa se podaljša tudi življenjska doba orodja, kar bi prihranilo tudi nekaj denarja. Za konec nam Samo pove zanimivo prigodo s podganami. Predlaga nam poslušanje podkasta Behind the Bastards, saj ponudi zanimiv vpogled v življenje zgodovinsko pomembnih “neprijetnih” oseb. Kot vrhunec doktorata mu bo v lepem spominu ostala znanstvena konferenca na Češkem, na kateri je prejel priznanje za odlično pripravljen plakat. Stres premaguje s poslušanjem glasbe in ohranjanjem dobrega ravnovesja med službo in prostim časom. Bodočim generacijam doktorskih študentov in študentk v šali predlaga, da naj se ne vpišejo na doktorski študij, a takoj pove, da je zadovoljen. Svetuje nam, da naj se z doktoratom ne obremenjujemo preveč, saj je v življenju veliko stvari pomembnejših od doktorata. ———— Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.