Z dr. Mašo Hribar o preskrbljenosti prebivalcev Slovenije z vitaminom D in dejavnikih, ki vplivajo nanjo. #MetaPHoDcast Dr. Maša Hribar je lansko leto zaključila doktorski študij Bioznanosti na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno delo v sklopu doktorske naloge je opravljala na Inštitutu za nutricionistiko v raziskovalni skupini Prehrana in javno zdravje. V svoji disertaciji je obravnavala dejavnike preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Vitamin D sodeluje v številnih procesih v našem telesu; med drugim ga povezujemo z ohranjanjem zdravih kosti in delovanjem imunskega sistema. Ker so simptomi pomanjkanja pogosto neznačilni (npr. splošno slabo počutje), ga težko prepoznamo. Zato se ljudje pogosto ne zavedajo, da jim ga primanjkuje. Stanje preskrbljenosti za namene raziskav lahko zanesljivo ugotovimo le s krvno preiskavo. Dolgoročno pomanjkanje vitamina D lahko pri otrocih povzroči spremembe na kosteh, pri odraslih pa prispeva k nižji kostni gostoti. Seveda pa vitamin D ni edini dejavnik, ki vpliva na počutje ali zdravje kosti. V svoji raziskavi je Maša uporabila reprezentativen vzorec odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije. Preučevala je njihove navade glede jemanja prehranskih dopolnil z vitaminom D in analizirala krvne vzorce, da bi ugotovila dejansko stanje preskrbljenosti. Vitamin D sicer naša koža tvori sama ob izpostavljenosti sončnim UV-B žarkom. V poletnih mesecih običajno zadostuje že krajša izpostavljenost odkrite kože. Seveda pa je treba biti previden zaradi tveganj čezmernega sončenja. Medtem ko ima večina prebivalstva Slovenije poleti dovolj vitamina D, ga pozimi zaradi šibkejšega sonca in manj izpostavljenosti kože pogosto primanjkuje. S hrano ga je težko dobiti dovolj, saj ga le malo živil vsebuje v večjih količinah (npr. ribe). Zato strokovnjaki za prehrano v zimskih mesecih pogosto priporočajo dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Pomanjkanje vitamina D je pogosto tudi drugod po svetu. Mašina raziskava je pokazala zaskrbljujoč podatek: pozimi ima pomanjkanje vitamina D kar 80 % odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije. Na podlagi teh ugotovitev se pripravljajo nove nacionalne javnozdravstvene smernice. Maša priporoča, da naj bi odrasli pozimi dnevno zaužili 20 mikrogramov (µg) oziroma 800 IU vitamina D. Svetuje tudi, da je prehranska dopolnila z vitaminom D najbolje kupovati v lekarni, še posebej tista, ki imajo status zdravila brez recepta, saj zanje veljajo strožji predpisi glede kakovosti in vsebnosti kot za običajna prehranska dopolnila. Maša izpostavi tudi javnosti dostopno orodje za oceno prehranskega vnosa vitamina D. Dodatno vsem predlaga obisk nacionalnega portala o hrani in prehrani: prehrana.si. V pogovoru Maša pojasni še druge zanimivosti o vitaminu D in prehrani. Svojo raziskovalno pot bo nadaljevala na Inštitutu za nutricionistiko. Doktorski študij ji je bil zelo všeč, saj ji je omogočil prepletanje različnih znanstvenih disciplin, s čimer je pridobila dragoceno znanje in izkušnje. Poudarja, kako pomembno je za raziskovalca ohranjati ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, imeti hobije ter socialno mrežo zunaj akademskega okolja, kar omogoča potreben odklop od raziskovalnega dela. Bodočim doktorantom in doktorantkam svetuje, naj posameznih izzivov med študijem ne jemljejo preveč osebno ali usodno. Meni, da se, podobno kot v življenju na splošno, marsikatera težava ali odločitev, ki se sprva zdi ogromna, kasneje izkaže za manj pomembno. Sama si želi, da bi se tega med svojim doktorskim študijem bolj zavedala. ——————————– Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.