Z Majdo Pavlin o termoelektrarnah, sadri in živem srebru. #MetaPHoDcast Majda Pavlin (Twitter, LinkedIn) je ravno pred zaključkom doktorata na Odseku za znanosti o okolju, ki deluje v Podgorici in Ljubljani ter spada pod okrilje Instituta “Jožefa Stefana“. V svoji doktorski nalogi pod mentorstvom prof. dr. Milene Horvat preučuje sadro (kalcijev sulfat) oz. se ukvarja z identifikacijo in stabilnostjo živosrebrovih spojin v vzorcih sadre, ki nastaja kot stranski produkt čistilnih naprav termoelektrarn. Majdino raziskovanje je povezano z največjo termoelektrarno v Sloveniji, termoelekrarno Šoštanj (TEŠ). V TEŠ-u kot premog uporabljajo velenjski lignit in pokrivajo nekje tretjino celotnih potreb po električni energiji v Sloveniji. Glavnina njenega raziskovalnega dela je usmerjena v stranski produkt, sadro, ki nastaja kot posledica razžvepljevanja dimnih plinov (predvsem SO2 in ostalih ˝kislih˝plinov), ki nastajajo pri kurjenju premoga. Pri kurjenju premoga poleg dimnih plinov nastajata tudi pepel in žlindra, kjer pa se običajno zadrži precej manj živega srebra kot v sadri. Kljub temu, da je živega srebra v premogu relativno malo v primerjavi z ostalimi kovinami, kurjenje premoga še predstavlja enega izmed pomembnejših virov emisij živega srebra v okolje. Sadro uporabljamo kot gradbeni material, za mavčne odlitke v medicini, v kmetijstvu in drugih panogah. Še vedno pa se je veliko odloži na za to primerna odlagališča. Raziskovanje živega srebra in ostalih kovin, ki se nahajajo v sadri, je pomembno zaradi morebitne nadaljnje uporabe sadre in varno odlaganja le te. Majda bi predsedniku vlade predlagala, naj zagotovi financiranje za mlade raziskovalce po doktoratu, saj se morajo osamosvajati, prijavljati na projekte, oditi na podoktorsko izobraževanje, kar pa zahteva svoj čas in izkušnje. Majdin konkreten predlog je, da se zagotovi začasno financiranje za mlade raziskovalce po doktoratu, ki še niso odšli na podoktorsko izobraževanje. Doktorskim študentom bi priporočila, da začnejo čimprej delati na članku, se družijo med seboj in so odprti za nove stvari. Sploh druženja je premalo med doktorskimi študenti, ker si za to ne vzamejo časa, čeprav se ravno na družabnih dogodki zna poroditi kakšna nova ideja ali sodelovanje. Majda govori iz svojih izkušenj, saj je bivša predsednica študentskega sveta Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, članica društva Mlada Akademija in sodeluje pri projektu Znanost na Cesti, katerega aktivnosti priporoča tudi poslušalcem podkasta. Na večerjo bi povabila Marie Curie, uspešno žensko znanstvenico. Ženske so v znanosti še vedno depriviligirane in zaradi svojih materinskih obveznosti izpostavljene dodatnim izzivom. — Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.