Z Ajdo Pretnar o računski antropologiji, pametnih stavbah in vreči besed. #MetaPHoDcast Ajda je doktorska študentka s podočja računske antropologije, zaposlena v Laboratoriju za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko, doktorat pa opravlja na Filozofski fakulteti na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. V sklopu doktorata uporablja senzorske podatke, ki jih analizira s pomočjo strojnega učenja, temu pa za boljše razumevanje dogajanja in vedenja ljudi dodaja tudi kvalitativne metode. V podkastu govoriva predvsem o uporabi kvantitativnih metod v antropologiji. Slednje izhajajo s področij digitalne humanistike in računskega družboslovja. Prednost zbiranja in analize velikega podatkovja in uporabe kvantitativnih metod vidi Ajda predvsem v tem, da lahko sledimo več sočasnim dogodkom ali aktivnostim različnih pozameznic in posameznikov ter podrobno merjenje različnih vedenj v nekem časovnem okvirju. Poleg tega pa je omogočena analiza večje količine vizualnih in tekstovnih podatkov. Tako raziskovanja ne omejimo samo na nekaj deset primerov, ampak lahko analiziramo tudi nekaj sto tisoč in več primerov hkrati. Ajda v raziskovalnem delu raziskuje podatke, ki jih zbira t.i. pametna stavba. Kot sama pravi, lahko iz velike količine kvantitativnih podatkov izluščimo odgovore na vprašanja, kaj, kje in kdaj, medtem pa s kvalitatinimi pristopi v obliki intervjujev izvemo, zakaj se različni pojavi in vedenja ljudi pojavljajo ter jih postavimo v kontekst. Tako je lahko iz podatkov, ki jih zbira pametna stavba, ugotovila nekaj zanimivosti o prisotnosti ljudi v različnih prostorih, kvaliteti zraka, porabi energije in podobno. Iz teh podatkov je nato lahko oblikovala hipoteze za nadaljne raziskovalno delo in izbrala zanimive posameznice ter posameznike, s katerimi je opravila tudi intervjuje. Vsi ti kvalitativni in kvantitativni podatki so na koncu služili boljšemu razumevanju vedenj in dogajanja v pametni stavbi. V podkastu predstavi tudi zanimivo raziskavo uporabe drog in analize besedila. Ajda bo metode analize besedil uporabila v drugem delu svojega doktorata, kjer se že spopada s “težavno” slovenščino, polno različnih narečij in slengov. V podkastu tudi opiše metodo za analizo besedil, imenovano vreča besed. Ajda vsem nadobudnim raziskovalkam in raziskovalcem priporoča program Mendeley ter dodaja, da naj se ne bojijo vmesnika z ukazno vrstico ali terminala oziroma ”command-line interface” na svojih računalnikih. Ajda priporoča v branje Knjigo šifer Simona Singha. Na spletu ji je všeč stran Seeing Theory Univerze Brown, ki predstavlja osnove verjetnosti in statistike. Kot navdušena igralka curlinga, bi šla na večerjo s kapetanko švedske curling ekipe in olimpijsko zmagovalko Anno Hasselborg. — Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.