Ta devetnajsta epizoda, v kateri se z Rokom Gumzejem, svetovalcem Logouta, centra za pomoč pri prekomerni uporabi interneta, o digitalni zasvojenosti razgovorimo.Ta opis najverjetneje berete na telefonu, nemara že zjutraj, trenutek po tem, ko ste se zbudili. Podkast boste morda poslušali, medtem ko boste čakali na avtobus ali celo sedeli na straniščni školjki. Vprašanje je, če boste zdržali do konca. Bržda boste že kmalu preklopili na naslednjo objavo, ki bo vznemirljivejša. Ključno je, da se dopaminski krogotok, ki nas ohranja v navideznem pogonu, ne ustavlja. V digitalnem svetu zato jemo, v njem spimo, od njega živimo. Prepričani smo, da digitalnih naprav ne potrebujemo, a brez njih več nikamor ne gremo. Prepričani smo tudi, da jih lahko kadarkoli odložimo – čeprav jih potem seveda ne.Ali smo z njimi zasvojeni? Kdaj prestopimo meje? Zakaj je naša možganovina za njihov mik in čar tako dovzetna in v kolikšni meri smo si za to sami krivi? Kako se jim upreti in kdaj ter pri kom poiskati pomoč? So digitalne naprave Huxleyjeva soma, s katero nas pitajo tehnološki fevdalci, da bi umolknili, ali pa tudi ta problem, tako kot po Pascalu vsi drugi, izhaja le iz človekove nezmožnosti, da bi sedel v tišini?Pri Roku Gumzeju, svetovalcu Logouta, centra za pomoč pri prekomerni uporabi interneta, sta zbiralca modrih misli poiskala diagnozo svojih lastnih in občečloveških digitalnih navad. Preskrbljeni s potico matere Toplak so zgrabili digitalnega bika za roke in kar dve uri zdržali, ne da bi mu klonili, dolgčas pa izkoristili za plodovit razgovor.