Vodja Enote za klinično prehrano na OI Ljubljana in predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za klinično prehrano pri Ministrstvu za zdravje prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., je pred poldrugim desetletjem s svojo prodornostjo in vztrajnostjo utirala pot in postavila temelje klinično prehranski obravnavi onkoloških bolnikov v Sloveniji, saj se je vseskozi borila za vzpostavitev samostojne ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu. Enota za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu, ki jo danes vodi, nas postavlja ob bok najrazvitejšim državam.Prepričana je, da moramo na vsaki poti, ki jo v življenju izberemo, prispeti do konca, a konca ni. Vsaj za posameznike, kakršna je prof. dr. Rotovnik Kozjek. V skladu z njeno osebnostjo, načrti in zmožnostmi, ki navadno pogojujejo večino naših poti, se namreč za vsak nadaljnji korak odloča vedno znova. Ko je ugotovila, da je v slovenski medicini klinična prehrana slabše opredeljena oziroma spregledana, je poskušala k razvoju tega področja prispevati sama, saj se je že takrat zavedala, da je strokovna prehranska obravnava sestavni del sodobne celostne onkologije. Izobraževala se je v tujini, se učila in vztrajala in danes je v Enoti za klinično prehrano zaposlenih sedem prehranskih svetovalcev, tri diplomirane medicinske sestre in trije zdravniki.Klinična prehrana kot zdravstvena dejavnost v Sloveniji sistemsko še ni vzpostavljena. Zato si Razširjeni strokovni kolegij za klinično prehrano pri Ministrstvu za zdravje, ki ga prof. dr. Rotovnik Kozjek vodi, prizadeva, da bi se klinična prehrana sistemsko implementirala, saj bi to pomenilo, da bi prišla do ljudi in tudi, da smo kot družba osvojili spoznanje, da je prehransko stanje eden najpomembnejših dejavnikov posameznikovega zdravja.Splošna prehranska priporočila in osnovni prehranski ukrepi v smislu preventivne prehrane niso ustrezni za onkološke in druge kronične bolnike, ki potrebujejo personalizirano prehransko obravnavo. Ta vključuje zdravniški pregled, prehransko presejanje za prehransko ogroženost, meritve sestave telesa z ugotavljanjem volumna vode, količine maščobe in mišične mase, ker se bodo zdravila, ki jih bolnik prejme, v skladu s tem presnavljala; laboratorijske meritve ter številne druge ukrepe. Z ustrezno prehransko obravnavo lahko pri bolniku izboljšajo izkoristek zdravil in posledično uspeh zdravljenja, preprečijo nekatere zaplete in bolniku omogočijo boljše počutje ter kakovostnejše življenje.Zelo pomemben je tudi način zdravljenja onkološke bolezni, saj je v številnih primerih zdravljenje za telo bolj presnovno agresivno kot sam rak in pri bolniku povzroča bistveno večji sistemski vnetni odziv. Zato sta potrebni prehranska podpora in telesna aktivnost, ki regulira presnovo, da bolnik čim lažje prenese agresivno zdravljenje. V podkastu prof. dr. Rotovnik Kozjek nadalje podrobno pojasni ukrepe v primerih kaheksije in sarkopenije. Spregovori tudi o prehranskih dopolnilih in dodatkih ter zaskrbljujočih izsledkih nekaterih študij iz tujine, ki kažejo, da bolniki z rakom, ki dosežejo remisijo, umirajo zaradi posledic podhranjenosti in takih naj bi bilo kar med 10 in 20 %. Kar je še argument več, kako pomembno je prehransko presejanje, ki bi ga potrebovali vsi onkološki in drugi kronični bolniki, a ga žal niso deležni.Pred novim letom se je oblikoval Strateški svet za prehrano pri predsedniku Vlade RS. Prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek je skupaj z drugimi strokovnjaki opozorila na strokovno neustrezno sestavo tega sveta, a tudi ko so tega dopolnili, v njem ni zdravstvenega strokovnjaka s področja klinične prehrane, čeravno se v Sloveniji število kroničnih bolnikov, tudi takšnih, ki imajo več kot eno kronično bolezen, iz leta v leto povečuje in predstavljajo zelo velik del populacije. Tudi o teh aktualnih temah več v podkastu. Vabljeni k poslušanju. S prof. dr. Nado Rotovnik Kozjek se je pogovarjala Slavka Brajović Hajdenkumer.