Na delovnem mestu smo izpostavljeni številnim oblikam nadzora delodajalcev, ki imajo en sam namen: iz zaposlenih iztisniti največ za ta denar. Nekatere metode smo že sprejeli, druge šele bomo: štopanje prihodov/odhodov, pisanje poročil o delu, snemanje na delovnem mestu, uporaba GPS-lokatorjev, pregledovanje družabnih omrežij, nagrajevanje ovajanja med sodelavci. Kakšno je pravo razmerje med zaupanjem in nezaupanjem? In kje je točka, ko rečemo, HALO, tole je pa res preveč?