»Pomladi je konec, prišlo je poletje in treba je sestaviti koalicijo,« je v uvodu začel Ali Žerdin. Karte so se premešale tudi z izključitvijo Milana Brgleza iz SMC, ki je predstavljal steber znotraj stranke in se ni strinjal z vstopom SMC v koalicijo s SDS. »Če bi to držalo, bi bila desnosredinska koalicija precej bolj verjetna, kot se je zdelo na začetku tedna, ko je bila še pomlad,« dodaja Žerdin. Ta je vprašal Markeša, kako verjetno se mu zdi, da bi bila koalicija SDS in SMC možna. Markeš o tem dvomi, prav tako Žerdin. Gre za to, da niti volilno telo SMC ne bi razumelo in želelo te koalicije, Žerdin navaja rezultate javnomnenjskih raziskav. »To je po svoje povsem razumljivo, saj je bil odnos med strankama v preteklosti vsej prej kot prijateljski.« »Vidim, da koalicije ni na pomolu oziroma vidiku,« ugotavlja Žerdin. »Hipotetična levosredinska koalicija se precej muči pri svojem sestavljanju, medtem ko desnosredinsko koalicijo čaka predvsem to, ali bo Janša dobil mandat parlamenta za sestavo vlade.« »Ne verjamem vsem tem velikim spopadom, med Brglezom in Cerarjem je šlo za oseben spopad,« meni Markeš. »Zelo verjetno,« mu je pritrdil Žerdin. Delova komentatorja sta razglabljala tudi o možnih vzrokih za izključitev in povodih zanjo. »Očitno je Brglez zaznal, da se Cerar pogovarja o neki koaliciji, v kateri ne bo Levice, bi pa bila NSi. Če to drži,« ugotavlja Markeš, »so si ves čas prizadevali, da v vladi ne bi bilo Levice. Če so vse te spletke imele smisel to, da bi z nekim uradnim razlogom dobili vlado, v kateri je NSi, in ne Levica, imamo resno težavo.« Delova komentatorja sta povezave dogajanja v slovenski politiki iskala tudi v primeru ZDA in Donalda Trumpa. Spraševala sta se tudi o tem, ali bi hipotetična vlada Marjana Šarca spremenila logiko, kakršna je bila na dnevnem redu v zadnjih treh letih in desetih mesecih. Bi ta vlada logiko radikalizirala v smer neoliberalne ideologije ali bi šlo za nadaljevanje iste zgodbe z drugačnimi obrazi?