“Najlepša jutra so zjutraj,” je nekoč zapisal pokojni poet Ivan Volarič Feo, ki nam pomaga prebijati se čez serpentine težkega leta. Politiki se prepirajo naprej. Ukrepi so nujni, a nekonsistentni. Odpiranje šol in vrtec je ob apatični ministrici in slabi epidemiološki sliki nejasno. Vladavino prava si z umetniško svobodo po svoje interpretirajo tako politiki kot nekateri "uporabniki." Kot da vse skupaj v 2020 že ni bilo dovolj zahtevno, je Hrvaško prizadel še drugi močan potres v nekaj mesecih, ki pa je tudi dokazal, da solidarnost med ljudmi še ni izumrla. Zato ne kaže obupati. Nekega jutra se bo, prosto po Vladu Kreslinu, vendarle zdanilo. Glave se bodo ohladile. Solze se bodo posušile. Srečno!