Leta 2020 se je končal čezmejni evropski projekt »CLAUSTRA +« med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. Šlo je za poskus trasiranja dostopnih delov 17 stoletij stare poznoantične zapore Claustra Alpium Iuliarum, ki je potekala od Kvarnerja do doline Soče. Na novinarski predstavitvi takrat nove pohodniške poti ob tako imenovanem Ajdovskem zidu nad Vrhniko smo se pogovarjali z vodjo projekta, arheologinjo dr. Katharino Zanier, ki je takrat zastopala nosilca projekta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pozneje postala predstojnica Katedre za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Na terenu pa je bil tudi njen kolega iz Narodnega muzeja Slovenije dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil limes – starorimska zapora meja imperija od tretjega stoletja pa do propada v petem – kot na primer Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi, temveč je šlo za nekaj, kar je cesarski Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v osrednji del države. Zakaj se je to dogajalo, je na začetku pojasnjeval arheolog dr. Jure Kusetič. FOTO: Območje poznorimske zapore znotraj Regio X. je označeno na zemljevidu imperija VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Claustra_Alpium_Iuliarum#/media/Slika:Claustra_Alpium_Iuliarum.jpg