Matjaž Pikalo: Eno Eno, midva sva eno, čeprav sva dva. Midva, jaz in ti, se bogu klanjava. Ko sva ležala pod obokom zvezd, me je postalo strah, ker tako hitro letimo skozi vesolje. To je en strah, ki ga čutijo otroci, midva. Sonce in burja. Ladja ob pomolu pristaja. Počasi se spuščava proti feralu. Koliko sveta! Delavci brez rokavic razkladajo tovor. Mogoče res ne dišim več kot včasih. Ne vem tudi, ali sem te objel zaradi drugih ali tebe, sploh ne vem, da sem te. Ti veš za vsak svoj dotik in objem. Jaz vem le - da sva, je potrebno samo eno. Midva, enkrat objeta od večnega sonca. ########## Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si. Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič