Lučka Guna v podkastu Supermoč o solarpunku, okoljskem odtisu umetne inteligence, zgrešenih pričakovanjih podjetij in vprašanju, zakaj tehnologija brez urejenih procesov hitro postane strošek. Podjetja hitijo z umetno inteligenco, a pogosto ne vedo, kateri problem bi rada z njo rešila. Lučka Guna v podkastu Supermoč opozarja, da umetna inteligenca ni čarovnija, temveč je preizkus poslovne zrelosti: procesov, podatkov, varnosti in strategije. Zakaj je lahko interni chatbot investicija – ali pa samo drag modni dodatek? In zakaj bodo spletne strani kmalu morali razumeti ne le ljudje, ampak tudi stroji? Ko podjetja govorijo o umetni inteligenci, pogosto govorijo o prihodnosti. Ko o tej govori Lučka Guna, jo najprej prizemlji v sedanjost: v procese, podatke, ljudi, varnost in strategijo. Po izobrazbi psihologinja, danes pa vpeta v razvoj in uvajanje rešitev umetne inteligence, je opozorila, da tehnologija sama po sebi ne rešuje poslovnih težav. Lahko jih celo razgali. »Če rešitve umetne inteligence ne podpirajo poslovne strategije, so same sebi namen. Takrat niso investicija, ampak strošek,« je povedala v podkastu Supermoč. Pogovor se ne začne pri algoritmih, ampak se začne pri pojmu, ki v poslovnem jeziku še ni pogost: solarpunk. Gre za optimističnejšo tehnološko vizijo prihodnosti, v kateri tehnologija ne pomeni odmika od narave, temveč pomeni možnost novega sobivanja. »Solarpunk mi je zelo ljub koncept. Zdi se mi, da trenutna družba drsi v smer cyberpunka: v bolj temačen, postapokaliptičen svet, v katerem prevladuje tehnologija. Solarpunk pa je pozitivnejša verzija tega imaginarija,« je pojasnila Lučka Guna. V njegovem središču je po njenem ideja, da lahko »visoka tehnologija, ljudje in narava soobstajajo na način, ki omogoča dolgoročno življenje in obstoj sveta«. Podjetja pogosto začnejo pri orodju, ne pri težavi Ena od glavnih misli pogovora je, da podjetja pri uvajanju umetne inteligence pogosto preskočijo najtežji del: razmislek o tem, kaj si sploh želijo izboljšati. »Veliko podjetij sploh ni pripravljenih na vpeljavo umetne inteligence. Če tehnologijo samo vržemo v podjetje, brez pripravljenega terena, se to ne bo dobro izteklo,« pravi Lučka Guna. Shadow AI kot novo poslovno tveganje Med večjimi tveganji je izpostavila tudi tako imenovani shadow AI – nenadzorovano uporabo javno dostopnih orodij umetne inteligence znotraj podjetij. Zaposleni vanje vnašajo osnutke dokumentov, interne podatke, poslovne ideje ali občutljive informacije, pogosto brez jasnega razumevanja, kaj se zgodi s temi podatki. »Podjetje mora vedeti, kako bo varno uvedlo umetno inteligenco. Kibernetska varnost je sama po sebi velik izziv, pri umetni inteligenci pa postane še večji,« je opozorila sogovornica in v podkastu povedala več o tveganjih, ki jih prinaša umetna inteligenca. Ni vsaka umetna inteligenca investicija Podjetja od umetne inteligence pogosto pričakujejo hitro transformacijo. Toda pričakovanja so lahko nerealna. »Ideja, da bo podjetje za 10.000 evrov dobilo ogromno transformacijo, pogosto ni skladna z realnostjo,« je poudarila Lučka Guna. Dodala je, da modeli lahko pomagajo pri pisanju kode in ustvarjanju rešitev, vendar količina kode še ne pomeni kakovosti. »Če razvijalec ne razume lastnega codebasa, je to razlog za skrb.« Supermoč tega trenutka Na vprašanje, kje je v času umetne inteligence, tehnološke evforije in okoljskih omejitev supermoč tega trenutka, Lučka Guna ni odgovorila z novo tehnologijo, ampak s človeško sposobnostjo. »Glavna supermoč je prilagodljivost na spremembe. Spremembe so hitre in zahtevne. S tem imajo težave ljudje in organizacije, še posebej tiste, ki so rigidne ali okostenele.«