Najhujši hipotetični scenarij za vsakega zdravnika je tisti, v katerem je prisiljen v tragični položaj, kjer je vsaka izbira slaba. Pandemija COVID-19 je v večini držav po svetu povzročila resne preobremenitve zdravstvenega sistema, ob katerih lahko zaradi premalo osebja ali aparatov pride do grozljive situacije, ko ustrezne zdravstvene oskrbe dejansko ni mogoče zagotoviti vsem pacientom, ki bi jo potrebovali. Tovrstni scenariji so za zdravstveno osebje neznosno psihično breme. Kako poteka triažiranje v izrednih razmerah? Kaj je lahko in kaj ne sme biti pogoj za sprejem v enoto intenzivne medicine? Kakšno vlogo igra bolnikova starost? Kdo stoji za najtežjimi odločitvami, ko se dva kritično bolna človeka potegujeta za zadnji respirator? In kaj si o triaži misli slovenska javnost? Z odgovori na ta vprašanja so se ukvarjali raziskovalci s Pravne fakultete v veliki, ambiciozni nacionalni raziskavi z naslovom 'Etični in pravni vidiki medicinske triaže ob epidemiji COVID-19'. O rezultatih raziskave in odgovorih na najtežja medicinsko-etična vprašanja sem se pogovarjal s tremi vrhunskimi strokovnjaki: dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, idejna vodja raziskave; dr. Matjaž Ambrož, profesor kazenskega prava; in Lora Briški, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo.