Pogosto mila kaznovalna politika, institucionalna odgovornost, relativizacija posilstev in reviktimizacija žrtev utrjujejo družbene predstave o dopustnosti spolnega nasilja, pri katerem gre predvsem za vprašanje moči, nadzora in podrejanja. Tjaša Kosar iz Kulturno-umetniškega društva Transformator poudarja, da posilstvo pusti velike posledice. "Travma spremeni tvoje možgane, delovanje telesa in duševnost. Celo življenje imaš potem lahko nenadzorovane sprožilce, ki povzročajo različne telesne odzive. Nihče noče biti posiljen, a če žrtev, ki je šla skozi tako brutalno nasilje, kot je posilstvo, pove, da je celo manj brutalno kot iti skozi sodni proces, pove vse."

Boštjan Vernik Šetinc iz Društva za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije OV-CA opozarja, da približno 20 odstotkov ljudi ne verjame ženskam, ki so imele izkušnjo nasilja. "Kulture posilstva še nismo razgradili. Stoji in pade tudi na brezbrižnosti, da se ljudje obnašajo, kot da to ni njihova stvar."