Trio Gaspard je eden najprepričljivejših in najopaznejših evropskih komornih ansamblov, v katerem igrajo večkrat nagrajeni solisti in izvrstni komorni glasbeniki, to so: violinist Jonian Ilias Kadesha, violončelistka Vashti Hunter in pianist Nicholas Rimmer. Vsi trije glasbeni umetniki so prejemniki prvih nagrad na mednarodnih glasbenih tekmovanjih, nastopajo na prestižnih festivalih in v najuglednejših koncertnih dvoranah. Trio Gaspard je na prvem koncertu v Sloveniji v dvorani Union v Mariboru izvedel tri mojstrovine klavirskih triev od klasicizma do pozne romantike: Trio za violino, violončelo in klavir št. 11 v E-duru, Hoboken XV, št. 34, Josepha Haydna, Trio za violino, violončelo in klavir št. 3 v c-molu, op. 101, Johannesa Brahmsa in Trio za violino, violončelo in klavir št. 4 v E-molu, op. 90, z nadimkom ''Dumky'', Antonina Dvořaka. Prvič pa so pri nas predstavili tudi novo delo za klavirski trio Hide in Trio / Skrij se v triu sodobnega italijanskega skladatelja in violončelista Giovannija Sóllime, ki ga je napisal kot poklon Haydnovi glasbi. V odmoru koncerta poslušajte pogovor z violinistom tria Jonianom Iliasom Kadesho, prevod izjav bere Igor Velše, pripravila in prevedla Tjaša Krajnc.

Foto: Kaupo Kikkas, https://nd-mb.si

Gospod Kadésha, veseli me, da vas lahko znova pozdravim v Sloveniji, kjer ste na Festivalu Maribor nastopili že leta 2024. Tokrat nastopate na več komornih koncertih, osrednji pa je vaš koncert s triem Gaspard, ki ga radijsko neposredno prenašamo iz dvorane Union. Kako se je leta 2010 začela skupna glasbena pot tria Gaspard?

JIK: Najlepša hvala, da ste me povabili. Zelo sem vesel, da sem se lahko vrnil v Slovenijo na ta festival. Posebno doživetje je, da bomo s triem Gaspard pri vas prvič nastopili. Spoznali smo se med študijem. Sam sem študiral violino na glasbeni akademiji v Würzburgu, violončelistka Vashti Hunter (vášti hantr) in pianist Nícholas Rímmer pa sta študirala na visoki šoli za glasbo v Hannovru. Spoznali smo se pri zelo znanem in pomembnem komornem glasbeniku: to je nemško-avstrijski violist Hátto Beyerle, ki je bil ustanovni in dolgoletni član znamenitega Kvarteta ''Alban Berg''. On nas je povezal v trio, od takrat pa smo vseskozi dejavni komorno in kot solisti. Vsak od nas igra tudi kot solist z orkestri, igramo tudi v različnih komornih ansamblih. To nas bogati in zelo pozitivno prispeva k našemu muziciranju v triu Gaspard.

Vam igranje komorne glasbe in kot solist z orkestri ter z drugimi komornimi ansambli omogoča, da se bolje in polno razvijate v celovitega glasbenika?

JIK: Da, seveda, saj se na nek način kot komorni in solistični glasbenik dotikam izvajanja zelo različnih možnosti igranja. Nastopal sem tudi že kot koncertni mojster orkestrov in pri tem odkrival nekatera najbolj osupljiva, čudovita in najpomembnejša simfonična dela. Za razvoj celovitega glasbenika je zelo pomembno, da se seznanim z vsako glasbeno zvrstjo in načinom izvajanja. Nenazadnje, je vsa glasba komorna glasba… Ko npr. stojim sam pred orkestrom, sem hkrati ves čas v dvogovoru z orkestrskimi glasovi in z dirigentom. Tudi takrat, kot stojim sam, popolnoma sam na odru, sem v dvogovoru s svojim glasbilom ali pa tudi z glasovi v partituri, zato je pomembno biti dejaven v vsaki zvrsti in smeri glasbenega izvajanja. Zame je sicer najpomembnejši trio Gaspard, predvsem zaradi našega razvoja izvajanja in ljubezni, ki jo čutim do repertoarja za klavirski trio, ter do mojih glasbenih partnerjev. Violončelistka Vashti pa je tudi moja žena, s katero sem skozi 20-a leta življenja osebno in glasbeno odraščal. Eden na drugega sva vplivala tudi z glasbenim muziciranjem. Ob tem pa zelo rad igram tudi v godalnem kvartetu in v klavirskem kvintetu. Igram tudi v mednarodnem komornem ansamblu Caerus in sem tudi član godalnega kvarteta Kélemen na Madžarskem. Rad tudi vodim komorne orkestre in z njimi igral kot solist, pri tem pa je pomemben občutek komornega muziciranja. Uživam pri igranju kot solist, in sicer tako v standardnih violinskih koncertih, kot tudi v še neodkritih koncertantnih delih in sodobnih violinskih koncertih. Zelo rad igram tudi z dirigenti in različnimi simfoničnimi orkestri, vse to so moje glavne glasbene dejavnosti.

Kje deluje vaš trio Gaspard, kje vadite in se pripravljate na koncerte?

JIK: Trio Gaspard deluje med Nemčijo in Avstrijo – s soprogo, ki je violončelistka, živiva na Dunaju, pianist pa živi in dela v Stuttgartu. Za vaje se dobimo nekje na sredini poti, ali na Dunaju ali v Stuttgartu ali pa tam, kjer nastopamo. Po toliko letih skupnega muziciranja, vadenja in priprav na koncerte, smo osvojili res veliko repertoarja, zato nam ni treba pretiravati z vadenjem. Poleg tega pri muziciranju včasih radi tvegamo in prepustimo kakšno stvar tudi trenutnemu navdihu.

Kako pa ste v triu Gaspard izbrali spored koncerta, kaj povezuje štiri komorna dela?

JIK: Želja Festivala Maribor in umetniškega vodje Mateta Bekavca je bila, da bi predstavili mojstrovine za klavirski trio z romantično vsebino. Tudi mene zanimajo ideja romanticizma in različni vidiki romantičnega v glasbi. Všeč mi je Matetova ideja, da pokaže na romantične značilnosti v glasbenih delih. V triu Gaspard menimo, da je Klavirski trio št. 3 v c-molu Johannesa Brahmsa izjemno delo, ne le mejnik romantične glasbe, ampak nas v tej skladbi osupne to, da je v primerjavi z drugima dvema klavirskima triema na koncertu: Haydna in Dvořaka, izredno intenzivna in zelo kratka skladba: to je mikrokozmos z ogromno majhnimi glasbenimi dogodki. V triu, ki traja le okrog 20 min, se ogromno zgodi, vendar je to ena skladateljevih najbolj dovršenih in natančno zgrajenih skladb. Trio za violino, violončelo in klavir št. 4 v e-molu – ''Dumky'' – Antonina Dvořaka pa je bil naša intuitivna želja, saj njegova glasba ne sme manjkati v našem koncertnem sporedu. Ko pomislim na romantično glasbo, najprej pomislim na Dvořakovo glasbo. Sicer pa pogosto igramo klavirske trie Josepha Haydna, ki nas spremlja skozi vso našo glasbeno pot. Že nekaj časa snemamo vse Haydnove klavirske trie, kar je okrog 40 skladb, ki bodo izšle na devetih glasbenih albumih pri britanski založbi Chandos. Haydnovi trii pomenijo začetek te oblike v klasicizmu, skladatelj pa je eden najpomembnejših ustvarjalcev komorne glasbe. S svojimi koncerti želimo ustaviti mišljenje, da je Haydn sicer dober skladatelj, a da je njegova glasba dobra le za začetno ogrevanje.

Haydnove skladbe imajo namreč v svoji retorični in harmonski govorici vse, jasno govorico in tudi eksperimente, ki se pozneje pojavijo tudi v delih Brahmsa in Dvořaka. Prepričan se, da tudi na tem festivalu, kjer je v ospredju romantično in romanticizem, Haydnova glasba ne sme manjkati, saj tudi v njej najdemo romantičnost, duhovitost, humor, in podobno. Ob projektu snemanja klavirskih trio Josepha Haydna, smo naročili novo delo Giovannija Sóllime, ki ga bomo tudi izvedli. Prosili smo devet skladateljev, da so napisali nove skladbe kot poklon Haydnovi glasbi. Tako je tudi novo telo Sollime poklon Haydnu in njegovi glasbi. Giovannija Sollimo, ki je tudi violončelist, poznam že veliko let in se zelo dobro razumeva po človeški plati in kot glasbenika. Zame je napisal tudi violinski koncert in menim, da je prav, da je tudi Sollima vključen med devet skladateljev, ki so napisali nove skladbe v poklon Haydnu. Sollima je izbral Haydnov motiv iz tria, ki smo ga tudi posneli, in je zgradil novo delo kot fantazijo z variiranjem in drugimi postopki obdelave motiva. Pri tem je kot violončelist namenil pomembnejšo vlogo violončelu, kar je zelo razveselilo našo violončelistko Vashti. Sicer pa je Sollimova skladba Hide in Trio / Skrij se v triu za nas vse tri izziv in ponuja veliko veselja pri izvajanju. Zelo sem zadovoljen z izbranimi devetimi skladatelji, ki so napisali tako zelo različne skladbe, v različnih skladateljskih slogih, tonalne in atonalne skladbe, nekatere s citati Haydnove glasbe, vsi pa so ohranili duha Haydnove glasbe in njegove glasbene retorike, tudi Sollima je v svoji skladbi ohranil Haydnovo duhovitost in občutek za humor.

Tjaša Krajnc

©

Foto: Žan Ozim, https://nd-mb.si