Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 31,31-34

Psalm: Ps 51,12-13.14-15.18-19

Evangelij: Mt 16,13-23

Vrstica iz evangelija: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih.« (Mt 16,19)

Berilo (Jer 31,31-34)

Pridejo dnevi, govori Gospod, ko sklenem z Izraelovo in Judovo hišo novo zavezo. Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti, takrat, ko sem jih za roko prijel, da jih izpeljem iz egiptovske dežele. To zavezo z menoj so prelomili, dasi sem bil njihov Gospod, govori Gospod: Ampak to je zaveza, ki jo sklenem po tistih dneh z Izraelovo hišo, govori Gospod: Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njihovo srce; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bodo se več med seboj opominjali in drug drugega učili: »Spoznajte Gospoda!« Vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega, govori Gospod. Zakaj njihovo krivdo odpuščam in njihovih grehov se več ne spominjam.

Psalm (Ps 51,12-13.14-15.18-19)

Odpev: Čisto srce, o Bog, mi ustvari.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari

in duha stanovitnosti v meni obnovi!

Ne zavrzi me izpred svojega obličja

in svojega svetega duha mi ne odvzemi!

Čisto srce, o Bog, mi ustvari.

Vrni mi veselje nad tvojim zveličanjem

in duha velikodušnosti v meni obnovi.

Učil bom hudobne tvojih potov

in grešniki se k tebi spreobrnejo.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari.

Nad klavno daritvijo nimaš veselja,

če bi ti dal žgalne daritve, bi jih ne maral.

Moja daritev, o Bog, je skesan duh,

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari.

Evangelij (Mt 16,13-23)

Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi: da je Elija, zopet drugi: da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim reče: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«

Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne pravijo, da je on Kristus. Od tedaj je začel Jezus razodevati svojim učencem, da mora iti v Jeruzalem in veliko trpeti od starešin in velikih duhovnikov in pismoukov, da mora biti umorjen in tretji dan vstati od mrtvih. Peter ga je pa vzel v stran in mu začel braniti: »Nikakor, Gospod, to se ti ne sme zgoditi!« Ali obrnil se je in rekel Petru: »Pojdi od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak na to, kar je človeškega.«