Kako so najbolj razvite kapitalistične sile s selitvijo proizvodnje na globlani jug preoblikovale svetovno gospodarstvo in izumile nove načine ekonomskega izkoriščanja najrevnejših državImperializem si praviloma predstavljamo v njegovi najbolj grobi in očitni obliki, kot vojaško, gospodarsko in politično prevlado močnejše države nad tujim območjem. Ta oblika podreditve seveda ni nikoli čisto izginila in morda celo znova postaja bolj aktualna. In vendar so najmočnejše svetovne sile skozi drugo polovico 20. stoletja, ko so se nekdanje kolonije evropskih sil eno za drugo osamosvojile, svojo moč začele uveljavljati predvsem na drugačne, bolj prikrite načine. Prav tej novi obliki podrejanja, ki se je razvila v 80-ih letih preteklega stoletja in se razrašča vse do danes, se bomo posvetili v tokratnih Glasovih svetov, in sicer ob delu Imperializem v 21. stoletju britanskega strokovnjaka za mednarodno politično ekonomijo Johna Smitha, ki je nedavno izšlo pri založbi Sophia. O tem, kako se je v preteklih desetletjih skozi globalizacijo preoblikovalo svetovno gospodarstvo, v kakšnih razmerah so izdelane naše majice in elektronske naprave ter zakaj tudi industrijski razvoj mnogim državam globalnega juga ni prinesel nič drugega kot naraščajoči delavski razred, ki v mizernih pogojih in brez vsakih pravic proizvaja poceni izdelke, bomo govorili s sociologom dr. Markom Kržanom in filozofom Jernejem Medenom. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Foto: Delavci v tekstilni tovarni v Bangladešu leta. 2011, izsek. Avtor: Tareq Salahuddin, CC BY 2.0