Vsako leto 8. septembra zaznamujemo mednarodni dan pismenosti. Tega je UNESCO leta 1966, torej pred polnimi šestimi desetletji, razglasil z namenom opozarjanja na pomen pismenosti kot temeljne človekove pravice in stebra vključujoče družbe. Ker pa je izobraženo družbo načeloma teže zavajati in upravljati, šolstvo, vzgoja in izobraževanje ostajajo torišča večnih političnih in družbenih interesov. Pri tem Slovenija seveda ni izjema. V šolskem letu 2024/2025 smo, denimo, zaznamovali 30 let od vnovične uvedbe splošne mature. V tem obdobju so se zvrstile kar tri generacije maturantov – od X in Y, torej milenijcev, do skorajšnje alfe. V teh treh desetletjih smo stopili tudi v novo stoletje in tisočletje, v Evropsko unijo in zvezo NATO, sprejeli novo valuto, stopili v Schengensko območje, sprejeli bolonjsko reformo, iz analognosti prešli v popolno binarno digitalnost, z družbenimi omrežji vred, da bi naposled že začeli izgubljati v boju z umetno inteligenco, ob vsem pa je človek v tem obdobju ob pomoči tehnologije pristal na Marsu. Za maturo, kot tako imenovani zrelostni izpit, katalizator znanja in vstopnico v visokošolsko izobraževanje, pa se zdi, kot da dogmatsko ostaja zamrznjena v prostoru in času. Morda pa kot o taki, postavljeni v širšo družbeno in časovno perspektivo, lahko premišljujemo tudi kot o simptomu šolstva pri nas. V katerem imamo sicer številne uspešne odličnjake, vendar hkrati tudi precejšnje osipe na visokošolski ravni, predvsem pa skrbijo rezultati pri mednarodnih raziskavah znanja. Kje v tem kontrapunktu so torej učitelji in profesorji?! Učni načrti?! Kje učenci in dijaki?! Kje njihovi starši in skrbniki?! Kje vrline znanja in ne ocene?! Na začetku novega šolskega leta se v tokratnem Grafoskopu med drugim dotikamo vprašanj o vzgoji v izobraževanju, spremembah, ki se morda nakazujejo na tem področju, o čustveni inteligenci, merljivosti znanja, pa tudi storilnosti šolstva in medgeneracijskem dialogu.

Sogovornik – Sašo Božič, ravnatelj OŠ Mengeš in predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar
Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina

Produkcija Uredništva za kulturo, september 2026