Kadarkoli je tu, se pozna. Se. O. ja! Že zato, ker ga ne moreš sfalit. Slej ko prej nabašeš nanj, ker on želi nabasati na - mesto. V celoti. Čim več, čim bolj. Za vsakega si vzame cajt, za vsakega debato, za vse je perajt. Dlje kot gre, tja do Londona in Barcelone, bolj s sabo nosi toto naše lepo mesto. Luka Kreže je nekoč bincal za NK Maribor, igral klavir, pa bobne, šel po fotrovih stopinjah v muziko, postavljal gor Mladinin oder na Festivalu Lent, koketiral, da bi tudi sicer organiziral špile v tem mestu, a se je odločil za arhitekturo. Je svetovljanski lokalpatriot. Kadarkoli je tu, gre Maribor gor. Mariborska pijača • Špricer: včasih je bila vaza (razmerje 4:1!), zdaj pa samo še mali športni. Stavba, spomenik, kip, ki najbolj predstavlja Maribor • Tisto, kar sem bil vprašan na sprejemcih v Ljubljani: lok stare tribune v Ljudskem vrtu. Najboljši zic v Ljudskem vrtu • Pri ateju v kabini, ko sem bil še mali. Najboljši after party na Festivalu Lent • Bil je na Minoritih, zdaj pa ga več ni. Saj so na Jazzu zdaj super, tudi na Mladininem, a nikoli več ne bo, kot je nekdaj bilo. Najljubši predel Maribora • Poštna ulica, ki ji ni para. Dravski most, ki mi največ pomeni • Stari, ker so bile poti do Pekarne in nazaj tudi zelo "majave" Največji dosežek/ponos Maribora • Vztrajnost in zelo dober imunski sistem. Pa, kliše, fuzbal. Mariborčan/ka/i, po katerem/i/ih se zgledujem / me navdihuje(jo) • Glasbena scena tam že iz osemdesetih in vse mlade in manj mlade kulturne delavce, ki mesto držijo pokonci. NK Maribor mi predstavlja • Srce mesta. Turista iz Barcelone bi peljal • Na Poštno, na koncert Repetitor v Stolp 3, če bi se ga dalo ponoviti, pa na derbi, ker takega fuzbala niso vajeni. Mariboru želim • Vse dobro in čim več kulture. *** Marigor je iber, fejst fajn, ajnfoh in aufbix lapanje o Mariboru, poddaja, kot se temu lepo slovensko reče. Upamo, da bomo podcast približali civilizaciji, torej našim gostom, s katerimi bomo religiozno kontrolirali utrip mesta, na bregu leve in desne Drave. Marigor ustvarjam blebetavo neučakani Jaša Lorenčič, in sicer na podstrešju mariborske Pionirske knjižnice, kjer nas prijetno gostijo s pronicljivim sloganom: “Po zavitih stopnicah se visoko pride!” Mi pa gostimo goste, s katerimi gre Maribor gor. V osemnajstem je prišel gor Luka Kreže, v devetnajstem pa boste lahko prisluhnili mladi, talentirani, nadebudni in nasmejani Mili Kotnik. P.S. Hvala Otu Rimeleju in Lačnemu Franceji za Nekaj lepljivega, Čudežnim poljem, ekipi Tekocheega Kruja in nepozabnima pubecoma iz Dandrough. Špici smo si namreč sposodobili pri njih. Hvala Mariborski knjižnici in Primožu Zajšku za šmekerski logotip! To. Je. Marigor! Na. Lape!